Janez Janša: »Sredina je črta, na konici noža ne moreš stati«
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Predsednik SDS Janez Janša je bil gost oddaje Pogovori o prihodnosti Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Janša je z voditeljem Tomažem Veselom odprl ključne teme predvolilnega časa: od “antijanšizma” in novih političnih projektov, financiranja strank in rasti članstva SDS, do migracij, delovanja institucij pravne države, davkov, gospodarstva, zdravstva in birokracije.
Že uvodoma je Janša politiko primerjal z alpinizmom. Na vprašanje, ali je v dovolj dobri kondiciji za še eno “alpinistično turo” do volilne zmage, je odgovoril: »To je bilo že zdavnaj razdelano, zdaj smo že krepko proti vrhu, tako da vse teče po načrtih.«
“Levica, ko nima idej, išče sovražnike”
V pogovoru je komentiral tudi očitke in etikete, s katerimi ga spremlja del političnega prostora. Vesel je izpostavil demonizacijo in izraze, kot je “janšizem”, pa tudi izjave, da naj bi ob njegovem morebitnem prevzemu oblasti država “padla v temo”. Janša je ocenil, da se s tem ukvarja čim manj in da gre za predvolilno taktiko. Po njegovi razlagi se negativna kampanja praviloma stopnjuje, ko ima levica slabše rezultate in manj vsebinskih rešitev: »Bolj se pač poslužuje te negativne kampanje, se pravi ne kaj oni ponujajo, ampak proti čemu so in če pač ni realnih sovražnikov, si pač ustvarjajo namišljene.« Ob tem je dodal še biblični citat: »Gorje tistim, ki luč zamenjajo za temo in obratno.«
V tem kontekstu se je dotaknil tudi pogosto omenjene “politične sredine”. Janša je bil do tega pojma skeptičen: »Sredina je črta, na konici noža ne moreš stati,« je dejal in ocenil, da del neopredeljenih v anketah v resnici niso “sredinci”, temveč nevolivci.
O financiranju strank: “Čudna zakonodaja”
V oddaji je izpostavil tudi sistem financiranja strank in pojav list oziroma projektov, ki ciljajo na prag podpore. Po njegovih besedah ima Slovenija “čudno” ureditev, pri kateri lahko tisti, ki presežejo določen odstotek, pa ne pridejo v parlament, dobijo na glas več denarja kot parlamentarne stranke. V takšnih okoliščinah po njegovem nastajajo tudi “poslovni modeli”.
Val včlanjevanja
Voditelj je Janšo vprašal še o opaznejši aktivnosti SDS na družbenih omrežjih in pozivih k včlanjevanju. Janša je odgovoril, da to, kar javnost vidi na omrežjih, ni toliko akcija pridobivanja članstva kot odmev dogajanja na terenu. Zatrdil je, da se je val včlanjevanja v zadnjem obdobju močno okrepil: od božiča preteklega leta naj bi v SDS dobili več kot 2.000 novih članic in članov, pri čemer je omenil tudi okrepitev podmladka.
Orban, ZDA in “slon v trgovini s porcelanom”
V pogovoru je prišlo na vrsto tudi vprašanje očitkov o “orbanizaciji” Slovenije in primerjav z ameriškim predsednikom. Janša je dejal, da kot opozicija z madžarsko oblastjo nima posebnih odnosov, in dodal, da so diplomatska srečanja med sosednjimi državami normalna stvar. Pri Orbanu je izpostavil, da ga pozna dolgo, in naštel področja, kjer se z madžarskimi stališči strinjajo (med drugim pri omejevanju ilegalnih migracij), hkrati pa je kot prelomno točko omenil ruski napad na Ukrajino in razhajanja znotraj srednje Evrope.
Pri ZDA je komentiral strateške teme (Panamski prekop, Grenlandija, Tajvan) in ocenil, da Evropa brez ameriškega sodelovanja težko zagotovi varnost. Način, kako se je Amerika lotila poudarjanja pomena Grenlandije, je opisal slikovito: »Tako kot če pride slon v trgovino s porcelanom.« Opozoril je tudi, da so evropske zaveznice na večjo obrambno odgovornost opozarjale že pretekle ameriške administracije.
Migracije: postopki obstajajo, a “manj dosledno”
Del oddaje je bil namenjen migracijam in deportacijam, tudi ob omembi predloga poslanca Žana Mahniča glede “urada za deportacije”. Janša je ocenil, da Slovenija ne potrebuje novega urada, ker predpisi in institucije že obstajajo, problem pa vidi v izvajanju. Po njegovem v tem mandatu Slovenija ravna manj dosledno: ilegalni migranti zaprosijo za azil, ostanejo v sistemu oskrbe, nato pa pred zaključkom postopka odidejo naprej in se kasneje vračajo po pravilih EU. Opozoril je, da bo zaradi zaostritev evropske zakonodaje takšnih primerov več, in dodal, da bo morala prihodnja vlada ukrepati drugače.
EPP in Logar: “Hiša na pesku”
V oddaji je komentiral tudi pobude, naj se SDS izključi iz EPP, kar je opisal kot potezo, ki je sprožila posmeh. Zatem je prišla na vrsto še tema sodelovanja s stranko Anžeta Logarja. Janša je bil oster: projekt je primerjal z gradnjo na pesku in uporabil še en biblični citat: »Če boš zgradil hišo na pesku, jo bo voda odnesla.« Kot ključno težavo je izpostavil vprašanje verodostojnosti in razmerje do volivcev v proporcionalnem sistemu.
“Ustavna večina razuma”: davčno sidro in volilni sistem
Janša je predstavil tudi idejo “ustavne večine razuma”, s katero bi v prihodnjem sklicu DZ iskali 60 glasov za vsaj dve ustavni spremembi. Prva je davčno sidro, s katerim bi na ustavni ravni omejili delež BDP, ki ga lahko država pobere z davki. Druga je sprememba volilnega sistema, omenil je možnost kombiniranega sistema (del poslancev po večinskem, del po proporcionalnem), ki bi po njegovem povečal stabilnost vlad.
Dotaknil se je še financiranja občin in predloga dopolnitve ustave, ki bi lokalnim skupnostim zagotavljala stabilnejši delež financiranja, saj se po njegovih besedah denar na lokalni ravni praviloma porabi bolj racionalno zaradi bližine nadzora.
Nevladne organizacije: “Zloraba pojma”
Govorila sta tudi o vlogi civilne družbe. Janša je poudaril razliko med humanitarnimi, kulturnimi in športnimi društvi ter organizacijami, ki se ukvarjajo s politiko in so financirane iz javnih sredstev. Po njegovem gre pri delu teh organizacij za zlorabo pojma nevladnosti in za obvod političnega delovanja.
Korupcija, KPK in pravosodje
Pri vprašanju preprečevanja korupcije je Janša poudaril, da rešitev vidi v učinkovitem delovanju klasičnih institucij: policije, tožilstva in sodstva. Kritičen je bil do “parakomisij” ter izpostavil pomen enakih vatlov za vse in postopkov, ki tečejo v realnem času.
Gospodarstvo, davki in alarmi
V zadnjem delu oddaje je Janša večkrat opozoril na konkurenčnost in davčno okolje. Kot pomemben alarm je omenil primerjavo s Hrvaško po realni kupni moči neto plač in ocenil, da bi morala prihodnja vlada “potegniti zavoro” ter odpraviti dodatne davke iz tega mandata. V ospredje je postavil davčno sidro, stabilno poslovno okolje in trdno parlamentarno večino.
Za konec je med ključnimi izzivi izpostavil zdravstvo, čakalne vrste in učinkovitost sistema, pa tudi birokratizacijo in dolge postopke umeščanja v prostor in sprejemanja prostorskih aktov, ki po njegovem blokirajo razvojne projekte.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
