Joveva ostro o Vučićevi Srbiji: "Ne iščite sovražnikov, poglejte raje vase"
Evropski parlament je z 468 glasovi za sprejel ostro resolucijo o Srbiji. Joveva opozarja na demokratično nazadovanje in odgovornost oblasti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska evroposlanka Irena Joveva je po sprejetju ostre resolucije Evropskega parlamenta o Srbiji neposredno zavrnila razlago oblasti v Beogradu, da gre za napad na državo ali vmešavanje v notranje zadeve.
V pogovoru za N1 Srbija je poudarila, da dokument ni uperjen proti Srbiji in njenim državljanom, temveč proti oblasti, ki po oceni evropskih poslancev že leta spodkopava demokratične standarde, svobodo medijev, vladavino prava in zaupanje v institucije.
»Naše sporočilo je zelo jasno. To ni ocena Srbije, ampak ocena oblasti,« je dejala Joveva.
Evropski parlament je resolucijo o Srbiji sprejel v sredo. Podprlo jo je 468 poslancev, 116 jih je bilo proti, 79 pa se jih je vzdržalo.
V dokumentu evropski poslanci opozarjajo, da napredovanje Srbije proti članstvu v EU ne more temeljiti zgolj na sprejemanju reform na papirju, temveč na njihovem dejanskem izvajanju.
Posebej izpostavljajo vladavino prava, svobodne in poštene volitve, boj proti korupciji, neodvisnost pravosodja, svobodo medijev in delovanje demokratičnih institucij.
»Vedno iščejo sovražnike«
Joveva je bila ostra pri odzivu na beograjsko politično obrambo, po kateri so kritike iz Bruslja in Strasbourga predstavljene kot pritisk iz tujine. Po njenem je prav ta refleks del problema.
»Malo mi je nerazumno in nerazumljivo, da nekdo vedno išče neke sovražnike, namesto da bi se vprašal, zakaj toliko ljudi pravi, da nekje obstaja problem, in da bi poskušal ta problem rešiti,« je dejala.
Dodala je, da oblast v Srbiji odgovornost vztrajno prelaga na druge. »Ves čas kažejo s prstom na nekoga, namesto da bi ga poskusili usmeriti vase.«
»To ni nikakršno vmešavanje v notranje zadeve Srbije, ampak nekaj, kar bi moralo biti normalno za vsako demokracijo,« je poudarila. »Ne more biti problem nekdo, ki samo opozarja na težave, ki so že leta tako očitne.«
Vučićeva Srbija pod lupo Evropskega parlamenta
Razprava v Evropskem parlamentu je bila za Beograd neprijetna tudi zato, ker kritike niso ostale pri splošnih opozorilih. Del evropskih poslancev je odgovornost za zastoj Srbije na evropski poti neposredno povezal z Aleksandrom Vučićem.
Avstrijski evroposlanec Andreas Schieder je med razpravo dejal, da ima težava na srbski poti v EU ime, in to ime je Aleksandar Vučić. Ob tem je opozoril na nazadovanje demokracije, svobode medijev, preglednosti in rast korupcije.
Tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Tonino Picula je po sprejetju poročila ocenil, da se je srbski pristopni proces dejansko ustavil.
Kot razloge je navedel demokratično nazadovanje, oslabljeno vladavino prava, neizvajanje ključnih reform in pomanjkanje usklajenosti z zunanjo politiko EU.
Joveva je v tem okviru poudarila razliko, ki jo srbska oblast po njenem namerno briše: kritika Vučićeve oblasti ni kritika Srbije.
»Državljani Srbije si res zaslužijo bolje,« je dejala. »Ni civilna družba bila na oblasti toliko let, da bi blokirala evropsko pot Srbije.«
»Evropski parlament stvari poimenuje s pravim imenom«
Joveva je v pogovoru za N1 Srbija posebej izpostavila razliko med tonom Evropskega parlamenta in pristopom Evropske komisije. Medtem ko parlament opozarja na demokratično nazadovanje, je Komisija državam članicam priporočila odprtje novega pogajalskega sklopa s Srbijo.
»Evropski parlament govori o dejstvih in za razliko od Evropske komisije stvari poimenuje s pravim imenom,« je dejala Joveva.
Nato je dodala še ostrejši očitek: »Nekateri drugi namesto da bi odprli oči, poskušajo odpirati pogajalske sklope. Mislim, da to ni najboljša strategija, potem pa se ti isti ljudje ne bi smeli čuditi, zakaj upada zaupanje v EU.«
Evropski parlament v resoluciji opozarja tudi na nizko podporo članstvu v EU v Srbiji, ki jo po oceni poslancev spodbuja dolgoletna protievropska retorika v medijih pod nadzorom oblasti ter med visokimi predstavniki vladajoče politike.
»Odprite sklop demokracije, institucij in odgovornosti«
Na vprašanje o odpiranju pogajalskega sklopa 3, ki se nanaša na konkurenčnost in vključujočo rast, je Joveva odgovorila z eno najostrejših izjav nastopa.
»Veste, kateri sklop bi bilo treba odpreti? Tri vam bom naštela: sklop demokracije, sklop institucij, ki delujejo za državljane, in sklop odgovornosti.«
S tem je zadela bistvo spora med delom evropskih institucij in kritiki politike do Beograda. Vprašanje ni samo, ali Srbija formalno izpolnjuje pogoje za nadaljevanje pogajanj, ampak ali Vučićeva oblast sploh kaže politično voljo za demokratične reforme.
Tudi Evropski parlament v sprejeti resoluciji poudarja, da se lahko pristopna pogajanja Srbije nadaljujejo samo ob merljivem in trajnem napredku pri vladavini prava, svobodnih volitvah, boju proti korupciji, neodvisnosti pravosodja in svobodi medijev.
Podpora Srbiji, ne njeni oblasti
Joveva je poskušala jasno ločiti med državo, ljudmi in oblastjo. Po njenem sporočilo resolucije ni kaznovanje Srbije, ampak podpora tistim, ki v državi zahtevajo normalno delovanje institucij.
Kot je dejala, gre za podporo državljanom, ki se borijo proti korupciji, za svobodo medijev, vladavino prava in institucije, ki bi morale delovati za ljudi, ne za elito.
Evropski parlament ob tem opozarja tudi na globoko politično krizo v Srbiji, ki se odvija v ozadju množičnih protestov od novembra 2024. Po oceni evropskih poslancev bi bil najboljši izhod iz krize izvedba resnično svobodnih in poštenih volitev.
Joveva je v istem duhu dejala, da »vsi vemo, kakšni pogoji so potrebni za poštene in svobodne volitve«. Po njenem bi morala Srbija uresničiti priporočila in zagotoviti, da volitve ne bodo zgolj formalnost.
Beograd odgovarja z znano obrambo
Odziv iz Beograda na resolucijo je sledil že večkrat videnemu vzorcu. Oblast je dokument označila kot politično motiviran in kot poseg v notranje zadeve države. Takšna interpretacija se v zadnjih letih pogosto pojavlja ob kritikah iz Bruslja ali Strasbourga.
Joveva se s tem branjem ne strinja. Po njenem mnenju resolucija ne meri na državo kot tako, temveč na način vodenja in stanje institucij. Opozorila evropskih poslancev razume kot del običajnega političnega nadzora, ki spremlja pristopni proces.
»To ni ocena Srbije, ampak ocena oblasti,« je poudarila.
Ob tem je izrazila pričakovanje, da bi lahko bila prihodnja poročila manj kritična, če bi se razmere v državi izboljšale. Po njenem bi to pomenilo predvsem bolj dosledno delovanje institucij in večjo skladnost z demokratičnimi standardi, ki jih zahteva članstvo v Evropski uniji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

