Kar 44 odstotkov vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, je pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, objavil statistični urad. Po deležu zavržene hrane je gospodinjstvom sledilo gostinstvo in strežba hrane z 32 odstotki. V proizvodnji hrane se je zavrglo 15 odstotkov, v dejavnosti trgovine z živili pa devet odstotkov vse zavržene hrane.

Predlani smo v smetnjake zmetali več kot 73 tisoč ton hrane. To pomeni, da smo vsak dan v Sloveniji zavrgli kar 200 ton hrane na dan. To pomeni, da je dnevno prebivalec Slovenije doma v povprečju zavrgel nekaj manj kot 100 gramov hrane. Po oceni statističnega urada je užitni del obsegal 31 g, neužitni del (olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi) pa 64 g.

Preberite še

Trajnost

Tako Zupanovi prihranijo 1.416 € na leto

V celotni prehrambni verigi pa smo v Sloveniji zavrgli 168 tisoč ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.

Koliko hrane smo imeli na voljo?

Prebivalec Slovenije je imel leta 2024 v povprečju za prehrano na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu.

To je bilo pri krompirju 23 odstotkov več na prebivalca kot leta 2020, pri sadju za 11 odstotkov, pri mesu za štiri odstotke in pri jajcih za šest odstotkov več. Po drugi strani sta se v tem obdobju zmanjšali količini zelenjave in žit na prebivalca - prva za 12 odstotkov, druga pa za tri odstotke.

Višje cene hrane

Cene živil so se v primerjavi z marcem lani v povprečju zvišale za nekaj manj kot tri odstotke. Najbolj, za 11 odstotkov, so se podražili sadje in oreščki, sledili so meso in mesni pripravki, za sedem odstotkov ter mleko z mlečnimi izdelki in jajca, za dva odstotka.

Na drugi strani so se pocenila živila v skupini olja in maščobe, za štiri odstotke, ter sladki izdelki, tj. sladkor, slaščice in sladice, za tri odstotke. Marca lani pocenitve na letni ravni niso zaznali v nobeni izmed skupin živil.

Slovenija nad evropskim povprečjem

Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo leta 2023 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica (69 kg) v gospodinjstvih. Najmanj odpadne hrane na prebivalca je nastalo v gospodinjstvih v Španiji (26 kg), kjer sicer definicija odpadne hrane ne vključuje neužitnega dela v celoti, sledili sta Slovenija (34 kg) in Bolgarija (41 kg), največ pa na Portugalskem (122 kg), v Romuniji (103 kg) in Italiji (98 kg).