Eles bi še podražil omrežnine
Eles in Agencija za energijo se ne strinjata pri razlagi, da je omrežninska reforma kriva za upad prihodkov Elesa. Direktor Elesa Aleksander Mervar kot vedno tudi tokrat opozarja, da je nujno še zvišati omrežnino za elektrodistribucijsko omrežje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne," so izpostavili v sistemskem operaterju slovenskega eletroenergetskega omrežja.
Že sama omrežninska reforma je imela po njihovih navedbah občuten negativen vpliv na prihodke Elesa in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom iz februarja lani, nato se je v zadnjih mesecih leta spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce.
Manj prihodkov po spremembi, a korak v pravo smer
Elektrodistribucijska podjetja in Eles so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Leta 2023, ki je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, so dodali.
Ne glede na ta padec prihodkov sicer direktor Elesa Aleksander Mervar ocenjuje, da je bila omrežninska reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen.
Razlogi za upad prihodkov sicer po Elesovih pojasnilih presegajo zgolj omrežninsko reformo. Med drugim so izpostavili tudi nižje prihodke od priključnih moči in porabljene električne energije. Predvsem elektrodistribucijska podjetja so v napovedih prihodkov izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile, so navedli.
S prihodki iz omrežnine naj bi se po pojasnilih Elesa financirali delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki po njihovih opozorilih že leta ne zadostujejo za vse potrebe.
Tako prvi mož Elesa opozarja, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif za elektrodistribucijsko omrežje ne bodo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja.
Velika odstopanja in interventni zakon
V Agenciji za energijo so v odzivu zavrnili trditev, da je imela že omrežninska reforma občuten negativen vpliv na prihodke Elesa ter petih elektrodistribucijskih podjetij. Obračun omrežnine je po njihovih pojasnilih zgolj način porazdelitve potrebne omrežnine med odjemalce. "A preden agencija vsako leto objavi tarifne postavke, izda odločbo o načrtovanih upravičenih stroških elektrooperaterjev in tudi virih za pokrivanje teh stroškov," so izpostavili.
"Eden izmed virov je omrežnina, drugi pomemben vir pa so prihodki iz naslova avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Več kot je teh prihodkov, manj je treba pobrat omrežnine, in seveda obratno - nižji kot so ti prihodki, več omrežnine moramo pobrat, da lahko pokrijemo stroške elektrooperaterjev," so razložili.
Ob tem so zapisali, da sta pri izračunu tarifnih postavk omrežnine ključna predvsem dva podatka - koliko omrežnine je treba pobrati in kakšne so napovedane količine porabe električne energije v naslednjem letu, za katerega veljajo tarife.
"Te količine agenciji napovejo elektrooperaterji in so načrtovane vnaprej, kar tudi pričakovano pomeni, da vsako leto beležimo odstopanja od teh napovedi. In prav v letu 2025 so bila ta odstopanja velika, kar je prvi razlog za nižje prihodke," so pojasnili.
Drugi razlog je bil interventni zakon prejšnje vlade, s katerim je znižala tarifno postavko za časovni blok 1 za januar in februar 2025. Zaradi tega ukrepa je bilo po pojasnilih agencije pobrane za skoraj 20 milijonov evrov manj omrežnine.
Tretji razlog pa je bil ukrep Agencije za energijo, ko je lani septembra uvedla postopnost pri obračunavanju časovnega bloka 1. "Vendar je ta ukrep lahko agencija sprejela le zato, ker je Eles imel rekordne prihodke iz naslova avkcij čezmejnih prenosnih zmogljivosti, in sicer bistveno višje, kot so bili predhodno načrtovani," so pojasnili.
Zakonska obveznost agencije je, da mora pri določitvi višine omrežnine upoštevati druge prihodke ali presežke prihodkov, kar se je tudi zgodilo, so sklenili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
