Očitki o elitizmu: Draga ekskurzija v ZDA razdvaja celjske dijake
Ekskurzija v ZDA za dva tisoč evrov deli starše in javnost. Medtem ko šola poudarja nadstandard in neobveznost, kritiki opozarjajo na elitizem v javnem šolstvu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ekonomska šola Celje za prihodnji teden pripravlja neobvezno srednješolsko ekskurzijo v New York in Washington.
Projekt, ki nastaja v sodelovanju s turistično agencijo Orel, dijakom obljublja poglobljen vpogled v ameriški finančni in politični sistem.
Vendar pa cena aranžmaja, ki se giblje okoli dveh tisočakov, odpira pomembna vprašanja o dostopnosti tovrstnih dejavnosti znotraj javnega izobraževalnega sistema in nevarnosti socialnega izključevanja mladih.
Cena osnovnega aranžmaja za teden dni v ZDA je postavljena med 1.929 in 2.099 evri, odvisno od končnega števila prijavljenih dijakov.
Čeprav šola staršem omogoča obročno odplačevanje, tako visok znesek v javnosti in predvsem v starševskih krogih sproža burne razprave.
V pogovorih se redno ponavljajo očitki o elitizmu in ustvarjanju pogojev za socialno izključenost.
Starši poudarjajo, da bistvo problema ni sama želja po potovanju v tujino, temveč vloga javne šole.
Ker takšen izlet organizira javna institucija, ki mu s tem podeli uradno veljavo in pedagoški pečat, visoka cena v praksi deluje kot strog finančni filter.
Na ekskurzijo lahko odidejo le tisti dijaki, katerih družine si to lahko privoščijo, preostali pa ostanejo doma.
Da bi preprečili tovrstno izključenost svojega otroka iz skupnih vrstniških izkušenj, se nekateri starši zatečejo celo k zadolževanju - bodisi z najemom bančnega kredita bodisi z izposojo denarja.
»Tovrstne stvari naj si organizirajo izven javnega šolstva, če obstaja interes,« je za Svet24 povedal eden izmed staršev, ki je želel ostati anonimen.
Prepričan je, da bi morale javne šole dajati absolutno prednost vsebinam, ki so finančno dostopne vsem dijakom, ne pa le tistim iz družin z večjimi zmožnostmi.
Obvezne eksurzije za vse, neobvezne le premožnejšim?
Ravnateljica Ekonomske šole Celje Marjeta Nosan v odgovoru pojasnjuje, da šola vsako leto organizira več različnih potovanj, ki jih delijo v dve strogo ločeni kategoriji.
Prvo kategorijo predstavljajo obvezne strokovne ekskurzije. Te so neposredno vezane na izobraževalni kurikul posameznega letnika, so medpredmetno zasnovane in so za vse dijake obvezne.
V primeru, da posamezna družina finančno ne zmore pokriti stroškov teh ekskurzij, lahko zaprosi za pomoč in donacijo iz šolskega sklada.
Drugo kategorijo tvorijo t. i. neobvezne ekskurzije, med katere spada tudi potovanje v ZDA.
Te ekskurzije potrdita tako svet staršev kot svet šole skladno z letnim delovnim načrtom. Potekajo zunaj ur rednega pouka (običajno v času počitnic), prijava nanje pa je popolnoma prostovoljna.
Izvedejo se izključno v primeru, če starši prijavijo zadostno število otrok.
Ravnateljica izpostavlja, da šola za vse organizirane ekskurzije pridobi več različnih ponudb turističnih agencij in na koncu izbere najugodnejšo.
Poudarja tudi, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje izvedbe neobveznih ekskurzij v tujino ne prepoveduje ter izrecno zagotavlja, da šola od izbrane turistične agencije ne prejema nobenih donacij ali materialnih koristi v zameno za sodelovanje pri organizaciji.
Dolg seznam doplačil in past »neobvezne« žepnine
Agencijsko gradivo ekskurzijo v ZDA oglašuje s poudarkom, da cena vključuje praktično vse ključne elemente: letalsko vozovnico, prevoz do letališča v Sloveniji, premike po programu z vlaki in metroji v ZDA, hotelsko namestitev na Manhattnu, vstopnine in celotno organizacijo.
Vendar podrobnejše branje istega dokumenta razkrije dolg seznam obveznih in opcijskih doplačil, ki osnovno ceno še povišajo.
Starši morajo dodatno poravnati 35 evrov za ureditev elektronske avtorizacije za potovanje v ZDA (ESTA), 123 evrov za zavarovanje rizika odpovedi in 21 evrov za zdravstveno asistenco v tujini.
Poleg tega program ponuja opcijske oglede. Ogled predstave na Broadwayu na primer stane od 80 ameriških dolarjev dalje, cene za ogled košarkarske tekme lige NBA pa bo agencija objavila naknadno.
Šola pojasnjuje, da so staršem posredovali okvirna priporočila glede pričakovane žepnine, ki temeljijo na realnih življenjskih stroških v ameriških mestih.
Dodajajo, da žepnina ni obvezna in je stvar individualnega dogovora med starši in dijaki.
A ker osnovna cena aranžmaja pri hotelski namestitvi vključuje zgolj zajtrk, morajo dijaki (oziroma njihove družine) sami financirati vsa preostala dnevna obroka v mestih z izjemno visokimi življenjskimi stroški.
»Neobvezna« žepnina tako postane nujen strošek, če dijak želi čez dan sploh kaj jesti.
Prostovoljna odločitev pod bremenom socialnega pritiska
Šola v svojih pojasnilih večkrat poudarja, da ekskurzija ne sodi v obvezni izobraževalni program, da se izvaja v času šolskih počitnic in temelji na izključno prostovoljni prijavi.
Vodstvo ob tem izpostavlja, da posebna dodana vrednost takšnih izkušenj izvira prav iz dejstva, da jih dijaki doživijo skupaj s svojimi vrstniki, kar pomembno prispeva k njihovemu osebnemu razvoju, samostojnosti in krepitvi socialnih veščin.
Vendar prav ta močan element skupinske vrstniške izkušnje po mnenju strokovnjakov povzroča, da se finančni pritisk prenese neposredno v družinske proračune.
Raziskave o t. i. "stroških šolskega dne", ki jih povzema britanski portal pkc.gov.uk, opozarjajo, da šolski izleti pogosto povzročajo socialno izključevanje in hudo zadrego.
Otroci, ki zaradi financ ne odpotujejo, izpadejo iz pomembnih skupnih izkušenj in spominov svoje generacije, njihove družine pa pogosto čutijo sram in zadržanost pri prošnjah za finančno pomoč.
Poročilo organizacije Pears Foundation o stroških šolskega dne posebej izpostavlja dimenzijo stigme; pomanjkanje denarja neposredno vpliva na polno in enakopravno sodelovanje v šolskem življenju.
Starši se za plačilo visokih zneskov za šolske izlete pogosto ne odločijo zaradi same nujnosti ali pedagoške vrednosti potovanja, temveč izključno zaradi strahu, da bi njihov otrok ostal izločen iz skupne vrstniške dinamike in pogovorov.
Ko dogodek postane ključna referenčna točka za vrstniško skupino, odločitev staršev (da otroka prijavijo ali ne) postane bistveno manj svobodna, ugotavljajo strokovnjaki.
Obvezne ali neobvezne dejavnosti?
Pri vprašanju finančne pomoči za ekskurzijo v ZDA šola kot glavni ukrep izpostavlja možnost plačila aranžmaja na devet obrokov.
Kot ločeno, a vzporedno priložnost za potovanja v tujino navajajo evropski program Erasmus plus, kjer po besedah ravnateljice šola posebej nagovarja tiste dijake, ki imajo manj priložnosti, saj imajo pri izbiri za ta potovanja prednost.
Iz odgovorov ravnateljice pa ni razvidno, da bi za to konkretno nadstandardno in zelo drago ekskurzijo v ZDA obstajal kakršen koli mehanizem subvencije ali neposredne finančne pomoči iz šolskega sklada.
V tem kontekstu ostaja relevantno opozorilo Zagovornika načela enakosti.
V odločbi iz leta 2023 je Zagovornik v primeru obvezne šolske ekskurzije presojal očitke o posredni diskriminaciji.
Takrat je kot ključen element za preprečevanje neenakosti in izključevanja izpostavil zbiranje namenskih prispevkov, ki so omogočili udeležbo tudi tistim dijakom, ki izhajajo iz šibkejšega premoženjskega stanja.
Šola pojasnjuje, da pozna stališča Zagovornika in se zaveda pomena širše družbene razprave o dostopnosti neobveznih dejavnosti v javnem šolstvu.
Nejasnosti glede dnevnic spremljevalcev
Organizacija tovrstnih potovanj vključuje tudi stroške za spremljevalce.
Šola navaja, da ekskurzijo v ZDA spremlja zakonsko predpisano število zaposlenih, ki dijakom zagotavljajo varnost in ustrezno pedagoško spremstvo.
Vodstvo pojasnjuje, da so stroški teh spremljevalcev že vključeni v skupno ceno agencijskega aranžmaja in da starši s tem načinom vnaprej soglašajo ter ga ob prijavi dijaka tudi potrdijo.
Zaposlenim učiteljem šola za čas trajanja ekskurzije prizna opravljanje dela, izplačila dnevnic pa ureja v skladu z veljavnimi predpisi za javne uslužbence.
Po izvedeni ekskurziji šola obračuna dnevnice spremljevalcev in nato turistični agenciji izda zahtevek za povračilo teh stroškov.
Vendar pa na šoli niso odgovorili na naše vprašanje, kolikšen bo predvidoma skupni znesek teh dnevnic in v kolikšni meri agencija te stroške posredno spet vkalkulira v končno ceno aranžmaja, ki jo plačajo dijaki.
Trump Tower kot pedagoški zgled?
Vsebinski načrt ekskurzije je izjemno zgoščen in v enem samem dnevu pred dijake postavi zelo različne zgodovinske in politične poudarke.
Dijaki najprej obiščejo muzej priseljevanja na otoku Ellis Island, ki predstavlja zgodbe o hudi revščini in trdem boju za preživetje milijonov migrantov.
Takoj zatem sledi premik v sodobno finančno središče Wall Street z ogledom znamenite borze, program pa vključuje tudi postanek ob Trumpovi stolpnici (Trump Tower) na luksuzni Peti aveniji.
Kljub temu, da so sodišča njegovo poslovanje pravnomočno zaznamovala z obsodbami zaradi finančnih goljufij in ponarejanja listin, ravnateljica Marjeta Nosan pojasnjuje, da postanek pri tej stolpnici ne služi poveličevanju politika.
Izpostavlja, da učitelji to lokacijo izkoristijo izključno kot strokovno izhodišče za razpravo z dijaki.
Šolniki na tem konkretnem primeru z mladimi analizirajo procese osebnega brandinga, podjetništva ter preučujejo izjemno kompleksne povezave med državno politiko in velikim kapitalom.
Vodstvo šole ob tem odločno zagotavlja, da program ekskurzije ne promovira in ne daje prednosti nobeni politični opciji, temveč dijake zgolj spodbuja h kritičnemu razmišljanju ob opazovanju resničnih primerov iz prakse.
Amiška skupnost med tradicijo in komercializacijo
Še en zanimiv vsebinski poudarek programa je predviden celodnevni izlet v okrožje Lancaster County, kjer domuje znana amiška skupnost.
Dijaki bodo tam spoznavali model ekonomije lokalne menjave, ki deluje brez sodobne digitalne tehnologije in domnevno temelji zgolj na medsebojnem zaupanju ter tradicionalnem rokodelstvu.
Vodstvo šole v programu poudarja, da bo ta obisk dijakom omogočil razumevanje razlik med moderno industrijsko in tradicionalno ekonomijo ter spoznavanje pomena trajnosti.
Vendar strokovnjaki za turizem in sociologijo, denimo tisti z ameriške univerze Ohio State na znanstvenem portalu kb.osu.edu, že vrsto let opozarjajo na kompleksno realnost tega območja.
Ugotavljajo namreč, da močna lokalna turistična industrija amiški način življenja pogosto izkorišča zgolj kot trženjsko orodje.
Celotna skupnost v tem kontekstu za zunanje obiskovalce nemalokrat nastopa kot močno komercializirana blagovna znamka in turistična atrakcija, kar nekoliko zamegli sliko o pristni, neokrnjeni tradicionalni ekonomiji.
Stališče šole: Pravičnost sveta in priložnosti
Kljub visokim stroškom na šoli pojasnjujejo, da je interes za ekskurzijo prisoten.
Natančnega števila udeležencev ne razkrivajo, navajajo le, da gre za omejeno število in manjšinski delež celotne generacije dijakov.
Prijave so zbirali do zapolnitve vnaprej razpisanega števila mest.
Šola dodaja, da uradno ne vodi in ne sme voditi evidenc o socialnem poreklu udeležencev tovrstnih izletov, si pa po svojih najboljših močeh prizadeva nuditi podporo in svetovanje tistim dijakom, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, kjerkoli je to mogoče.
Marjeta Nosan izpostavlja, da se številni starši na organizacijo takšnih, četudi dražjih ekskurzij, odzivajo zelo pozitivno.
Izražajo celo hvaležnost, da šola njihovim otrokom omogoči varno in organizirano potovanje v oddaljena okolja in mesta, ki jih kot posamezna družina v lastni režiji morda nikoli ne bi mogli obiskati.
»Zavedamo se, da svet ni in nikoli ne bo povsem pravičen, vendar to ne pomeni, da dijakom, ki imajo interes in možnost, ne bi smeli omogočiti sodelovanja pri neobveznih nadstandardnih izobraževalnih dejavnostih, ki bogatijo njihovo znanje in življenjske izkušnje,« v svojem odgovoru zaključuje ravnateljica Ekonomske šole Celje.
Nekateri starši, s katerimi smo se pogovarjali ob pripravi tega članka, pa prav to sklepno misel razumejo kot tiho priznanje, da šola pri nadstandardnih ekskurzijah preprosto ne more (ali ne želi) zagotoviti enake dostopnosti vsem svojim dijakom.
Ekskurzije so tako po njihovem mnenju organizirane predvsem na podlagi finančnih zmožnosti posameznih družin.
Po njihovem razumevanju to v praksi pomeni, da je ciljna skupina takšnih potovanj izključno premožnejši del srednješolcev.
Takšen pristop se jim zdi še posebej problematičen in težko sprejemljiv zlasti zato, ker gre za javno izobraževalno ustanovo, financirano iz davkoplačevalskega denarja.
V javnem šolstvu bi, tako opozarjajo kritični starši, morale biti vse priložnosti in izkušnje zasnovane tako, da ne ustvarjajo dodatnih socialnih razlik in so v največji možni meri dostopne celotni generaciji dijakov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
