Demokrati bodo sedeli med SD-jem in Svobodo, je to obris nove koalicije?
Novi sedežni red v državnem zboru preseneča, saj bodo Demokrati sedeli na levi strani dvorane, kar postavlja pod vprašaj sodelovanje s stranko SDS.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Državni zbor je uredništvu Svet24 posredoval uradni sedežni red velike dvorane, ki prvič v celoti razkriva politično geografijo parlamenta v novem sklicu.
Razporeditev sedežev pa je precej bolj povedna, kot se zdi na prvi pogled, saj napoveduje podobo nove vlade in razkriva zanimiva zavezništva med strankami.
V dvorani se jasno zarisujejo leva polovica, izrazit osrednji blok in desni pol, zgovorne pa so tudi fizične razdalje med strankami, ki jih bodo volivci v prihodnjih tednih nedvomno interpretirali kot pomemben politični signal.
Gosto zasedena leva stran dvorane
Na levi polovici velike dvorane so svoje mesto našle štiri poslanske skupine. V najnižjem levem delu, ki je najbližje središču razprave, sedita Levica in Vesna.
Njuni rdeče označeni sedeži zavzemajo spodnji lok ter levi spodnji del naslednje vrste. Neposredno ob njiju so umeščeni Socialni demokrati (SD), ki so razporejeni nekoliko bolj navzven in višje v dvorani.
Še bolj proti zunanjemu levemu loku sledijo Demokrati, medtem ko je stranka Resni.ca skoncentrirana na samem levem robu v zunanjem delu dvorane. Že hiter pogled na shemo razkrije, da bo leva polovica parlamenta vizualno izjemno zgoščena in politično raznolika.
Posebej zanimiva je umestitev Demokratov daleč na levo stran, saj ta fizična razdalja od desnega pola in strank SDS ter NSi morda že odseva prva vsebinska razhajanja pri sestavljanju koalicije.
Svoboda obvladuje sredino in zgornji del dvorane
Največja in vizualno najbolj dominantna celota v dvorani pa pripada Gibanju Svoboda. Zeleno označeni sedeži se raztezajo od spodnjega osrednjega dela dvorane, prek srednjih lokov, vse do velikega dela zgornje vrste.
Izjemna gneča na sredini dvorane očitno premeša karte celotne postavitve. Ker tam primanjkuje prostora, so nekatere stranke morale spremeniti svoje načrte.
Posledično parlament ne bo deloval kot prostor dveh ostro ločenih polov, temveč kot dvorana z močnim gravitacijskim središčem, ob katerega se naslanjata tako levica kot desnica.
Desni pol tvorita NSi, SLS in Fokus ter SDS
Na desni polovici dvorane se najprej izriše moder blok koalicije NSi, SLS in Fokus, ki sega od spodnjega desnega dela dvorane proti zgornjemu desnemu loku.
Še bolj desno in hkrati najbolj kompaktno pa je umeščena Slovenska demokratska stranka (SDS), ki zaseda pretežni del desnega boka dvorane.
Na skrajnih robovih uradne sheme so s sivo barvo posebej označeni tudi sedeži za Poslansko skupino italijanske in madžarske narodne skupnosti (PS IMNS).
Fizična podoba novega sklica državnega zbora
Če bi morali podobo nove dvorane povzeti čim bolj preprosto, bi opis zvenel takole: na levi sedijo Resni.ca, Demokrati, SD ter Levica in Vesna; središče in višje predele dvorane obvladuje Svoboda; na desni pa se nahajata blok NSi, SLS in Fokus ter SDS.
To ni zgolj tehnična razdelitev stolov, temveč zelo nazorna vizualna karta političnega prostora, kakršen se je izrisal po volitvah. Zanimivo je, da ob izrazitem desnem bloku Demokrati ostajajo povsem ločeni na levi strani.
Treba je poudariti, da razpored v veliki dvorani ni linearen in ne poteka v eni sami ravni vrsti od leve proti desni, saj dvorana deluje v sistemu lokov. Kljub temu ostaja politična logika prostora izjemno čitljiva. Leva polovica je razdrobljena na več manjših blokov, sredino trdno drži ena velika stranka, desnica pa je razporejena v dva jasno ločena, a kompaktna tabora.
Dvorana kot politično sporočilo
Sedežni red v parlamentu nikoli ni povsem zanemarljiv dejavnik, stranke ga zagotovo ne prepuščajo naključju. Kje sedijo, služi kot vizualno sporočilo volivcem in nasprotnikom. Poslanci bodo v tej postavitvi sedeli mesece ali celo leta.
Drug drugega bodo imeli v nenehnem vidnem polju pri razpravah, proceduralnih zapletih, usklajevanjih in simbolnih trenutkih, ki jih oko kamere vedno hitro ujame. Prav zaradi tega je izjemno pomembno, kdo zavzema središče, kdo obvladuje boke in kdo je fizično bližje komu.
Nova postavitev dokazuje predvsem to, da bo parlament v vizualnem smislu razpet med tri jasna težišča.
Prvo težišče je leva polovica, kjer si prostor delijo Levica in Vesna, SD, Demokrati ter Resni.ca.
Drugo težišče predstavlja osrednji blok Svobode, ki deluje kot gravitacijsko jedro dvorane.
Tretje težišče pa je desni pol, kjer sta v soseščini, a hkrati ločeno, umeščena blok NSi, SLS in Fokus ter stranka SDS.
Ta razdelitev bo pomembno vplivala tudi na televizijsko podobo politike – gledalec bo že ob enem samem širšem kadru dvorane takoj dojel, kdo sedi na katerem bregu političnega prostora.
Se v dvorani že rišejo obrisi nove koalicije?
Prav tu postane sedežni red politično najbolj zanimiv. Sama razporeditev seveda ne ponuja dokončnega odgovora na vprašanje, kdo bo sestavil vlado.
Koalicije se vselej kalijo za pogajalsko mizo, na podlagi osvojenih mandatov, programskih kompromisov in politične volje, ne pa zgolj na podlagi dejstva, kdo sedi nekaj stolov bolj levo ali desno.
Vseeno pa uradna shema ponuja legitimno izhodišče za razmislek, ali dvorana že nakazuje vsaj vizualni obris morebitne prihodnje koalicije.
Če bi sklepali izključno po tej razporeditvi, bi pogled opazovalca prej potegnilo proti sredini in levi polovici dvorane kot proti desnemu bloku.
Svoboda zaseda središče, na njeni levi pa najdemo SD ter Levico in Vesno, medtem ko še nekoliko bolj levo sedijo Demokrati, levi rob pa zaključuje Resni.ca.
Na nasprotni strani sta NSi, SLS in Fokus ter SDS oblikovali povsem jasno ločeno desno območje.
Politika naključij skorajda ne pozna in sedenje na nasprotnem bregu dvorane predstavlja močan odmik. Če bi Demokrati resno načrtovali vstop v vlado pod okriljem strogo desnega bloka, bi pričakovali, da si izborijo mesta ob morebitnih zaveznikih.
Zato se bo v prihodnjih dneh v javnosti nedvomno postavljalo vprašanje, ali je ta slika le rezultat prostorske nuje ali pa gre za prvi tihi namig, kje se trenutno išče prihodnja parlamentarna večina.
Dokončnega odgovora za zdaj še ni. Lahko pa z gotovostjo ugotovimo, da novi državni zbor po sedežnem redu deluje kot dvorana z močnim osrednjim jedrom, politično razpršeno levico in jasno definirano desnico.
In prav v tej vizualni kompoziciji bodo mnogi poskušali razbrati prve obrise prihodnje slovenske oblasti, medtem ko morda prav z razdaljami nekatere stranke gradijo nov politični kapital.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
