Šircelj: "Pravično je, da bodo upokojenci imeli koristi od premoženja"
Predlog demografskega sklada predvideva prenos večine državnega premoženja v novo institucijo, kritiki pa opozarjajo na politični vpliv.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister za finance Andrej Šircelj je na današnji tiskovni konferenci spregovoril o podrobnostih predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki gre v javno obravnavo. Napovedal je, da bo šel zakonski predlog po sprejetju na vladi v Državni zbor po rednem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2027. Pričakuje, da ga bo vlada uskladila tudi s socialnimi partnerji.
Novi zakon, ki je bil do zdaj v medresorski obravnavi, bi ustanovil Nacionalni demografski sklad, na katerega bi se preneslo upravljanje večine državnega premoženja.
"Soočamo se s številnimi krizami in številnimi novimi izzivi. Eden izmed njih je tudi demografija oziroma vse težave povezane s tem. Predvsem z rodnostjo in pomanjkanjem otrok. Prebivalstvo, če ne štejemo prihodov in odhodov iz države, na dolgi rok izumira," je v uvodu svoje izjave povedal Šircelj in dodal, da bo zaradi staranja prebivalstva po njegovih podatkih v Sloveniji do leta 2050 okoli 100.000 upokojencev več. "Če danes dajemo za pokojnine približno 6,8 milijarde evrov, bomo leta 2055 plačevali nekaj manj kot devet milijard," je opozoril na dvomilijardno razliko. Zato je sklenil, da Slovenija za prihodnost rabi dodatne prilive v pokojninsko blagajno.
Kot enega izmed dodatnih virov je izpostavil premoženje, ki so ga soustvarjali trenutni upokojenci. "Prav in pravično je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarjali, imeli ravno ti upokojenci," je namen sklada izpostavil Šircelj.
Kaj vse bo zaobjel sklad?
V demografski sklad naj bi se združili oziroma prenesli upravljavski sklopi Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, DSU, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Nepremičninskega sklada PIZ in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Novi sklad bi tako upravljal tudi velike državne naložbe, kot sta Dars in Zavarovalnica Triglav. Po izjavah ministra za finance Širclja bo osnovni cilj demografskega sklada vzpostaviti na dolgi rok vzdržen in pregleden sistem upravljanja državnega premoženja, ki bo koristil zagotavljanju varnosti pokojninskega sistema in večji socialni varnosti. "Gre za koncentracijo premoženja," je ob tem povedal Šircelj in dodal, da bodo prebivalci od tega imeli koristi.
Zaslužek namenjen tistim, ki so premoženje gradili
Del dividend se bo po ministrovih besedah delil v pokojninsko blagajno, hkrati pa se bo del dividend uporabljal za skrb za starejše (dolgotrajno oksrbo), kot tudi za demografijo in družinsko politiko. Namen je predvem, tako minister, da bodo od zaslužka imeli koristi tisti, ki so to premoženje tudi ustvarjali.
Šircelj o nujnosti vestnega in poštenega upravljanja
"Upravljanje bo profesionalnejše in bolj preprosto," je dodal in opozoril, da bo potrebno upoštevati vsa načela, ki so za takšno upravljanje potrebna. "Govorimo predvsem o načelu skrbnosti, vestnega in poštenega upravljanja, ter odgovornosti in neodvisnosti, ki zagotavlja nepolitično vodenje takšnega sklada," je bil jasen. Del kapitala se bo po njegovih besedah akumuliral, zakonske rešitve predloga pa bodo poskrbele, da bo ta kapital rasel in prinašal koristi sedanjim in prihodnjim upokojencem.
Sekretar Papež prepričan, da je treba oblikovati dodatne vire financiranja
Tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež je prav tako zatrdil, da si Slovenija ne more zatiskati oči pred demografsko krizo. "Prav zato je naloga države, da oblikuje dodatne vire financiranja za prihodnje generacije upokojencev," je prepričan.
Papež je opozoril, da je državno premoženje, kar se upravljanja tiče, razpršeno na različne institucije. "Posledično imamo različne cilje upravljanja, različne pristope in tudi razpršeno odgovornost," je povedal in s tem uvedel po mnenju ministrstva pozitivno spremembo, ki bi upravljanje združila pod eno streho. "Če želimo od državnega premoženja dobiti največ za ljudi, ga moramo upravljati enotno in profesionalno," je sklenil.
Upravljal bo z 18 milijardami evrov naložb
Po napovedih ministra naj bi novi sklad upravljal naložbe v skupni vrednosti okoli 18 milijard evrov.
Samo 81 kapitalskih naložb širok portfelj Republike Slovenije in SDH je po podatkih SDH za leto 2025 bil ocenjen na približno 14 milijard evrov.
V nadzornem svetu 9 članov
Sklad naj bi imel devetčlanski nadzorni svet. Pet članov bi na predlog ministrstva za finance imenovala vlada, štiri pa državni zbor, od tega enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Mandat nadzornikov bi trajal pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Z imenovanjem prvega nadzornega sveta bi prenehal mandat sedanjemu nadzornemu svetu in upravi SDH, vlada pa bi v 15 dneh po uveljavitvi zakona imenovala začasno upravo sklada.
Bo razpolaganje s premoženjem v primežu politike?
Po dosedanjih predvidevanjih bo sklad imel tričlansko upravo, ki bi jo postavil nadzorni svet. Ker pa je ta večinsko (pet sedežev) imenovan s strani vlade, to pri kritikih sproža nejevoljne odzive. Nadzoni svet v primežu vsakokratne vladne koalicije bi tako pridobil odločilen nadzor nad upravljanjem državnega premoženja in z njim povezanih podjetij.
Že pri predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu iz leta 2020 so kritiki, med najglasnejšimi so bili v Združenju nadzornikov Slovenije, opozarjali na nevarnost dejstva, da bi se skoraj vse državno premoženje zbralo v eni instituciji. Po njihovem takratnem mnenju bi to povečalo pomen kadrovskih odločitev, nadzora in preglednosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
