Pomislite na to, preden delite fotografije otrok s plaže
Objave poletnih družinskih fotografij na spletu prinašajo velike pasti. V času umetne inteligence lahko nedolžna slika z morja resno ogrozi zasebnost otrok.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko otrok prvič steče v morje, z navdušenjem zgradi peščeni grad ali zaspi v naročju po dolgem dnevu na plaži, marsikateri starš instinktivno poseže po telefonu. Poletje je čas, ko družbena omrežja preplavijo fotografije družinskih počitnic, sončnih zahodov in brezskrbnih otroških nasmehov. Temu pogosto sledijo še oznaka lokacije, ime hotela ali kampa in zapis, da družina naslednjih deset ali štirinajst dni uživa na morju.
Vse to se zdi povsem običajen del sodobnega življenja. A prav poleti strokovnjaki znova opozarjajo, da lahko takšne objave razkrijejo precej več, kot se zavedamo. Fotografija otroka ni več le lep spomin, temveč lahko postane del njegove digitalne identitete, ki bo na spletu ostala še dolgo po tem, ko bo dopusta konec. Hkrati pa lahko razkrije tudi to, da je družinski dom prazen.
Pojav, ko starši na družbenih omrežjih redno objavljajo fotografije, videoposnetke in druge informacije o svojih otrocih, ima celo svoje ime – sharenting. Beseda je nastala iz angleških izrazov share (deliti) in parenting (starševstvo), strokovnjaki pa o njem govorijo že več let. Danes pa opozarjajo, da je zaradi razvoja umetne inteligence in vse bolj naprednih tehnologij postal še precej bolj tvegan.
Otrokov digitalni odtis nastaja, še preden zna uporabljati telefon
Večina današnjih otrok ima svojo digitalno zgodovino že dolgo pred tem, ko dobijo prvi mobilni telefon ali ustvarijo svoj profil na družbenih omrežjih. Prve fotografije se pogosto pojavijo že med nosečnostjo, sledijo posnetki iz porodnišnice, prvih korakov, rojstnih dni, vrtca in šole.
Pregled mednarodnih raziskav, objavljen leta 2024, ugotavlja, da večina staršev redno objavlja fotografije svojih otrok, pri čemer jih največ uporablja Facebook, sledita Instagram in druga družbena omrežja. Raziskava podjetja Kaspersky pa kaže, da je več kot tri četrtine staršev že objavilo fotografijo svojega otroka, približno tretjina otrok pa pri tem sploh ni vprašana za dovoljenje.
Na nevarnosti takšnega početja na svojem portalu opozarjajo tudi na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Na Safe.si, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani in je del projekta Center za varnejši internet, ki ga skupaj s partnerji izvaja Fakulteta za družbene vede, poudarjajo, da starši z vsako objavo ustvarjajo otrokov digitalni odtis. To pomeni zbirko podatkov, fotografij in informacij, ki se skozi leta nalagajo na spletu in jih otrok ni ustvaril sam, niti o njih ni mogel odločati.
Težava je predvsem v tem, da nad objavljeno fotografijo hitro izgubimo nadzor. Tudi če je profil nastavljen kot zaseben, lahko nekdo fotografijo shrani, jo posreduje drugim ali objavi na drugem mestu. Ko enkrat pristane na internetu, je skoraj nemogoče zagotoviti, da bo tudi izginila.
V času umetne inteligence fotografija ni več samo fotografija
Če so strokovnjaki še pred nekaj leti opozarjali predvsem na vprašanje zasebnosti, se je razprava danes precej spremenila. Umetna inteligenca je odprla povsem nova tveganja, na katera večina staršev sploh ne pomisli.
Sodobni sistemi umetne inteligence lahko analizirajo obraze, prepoznavajo ljudi, povezujejo fotografije z drugih spletnih strani in jih uporabljajo za učenje algoritmov. Poleg tega je z nekaj kliki mogoče ustvariti tako imenovane deepfake fotografije ali videoposnetke, pri katerih je obraz otroka prenesen v povsem drugačen in izmišljen kontekst.
Ameriško psihološko združenje je letos opozorilo, da številni starši še vedno podcenjujejo dolgoročne posledice takšnih objav. Fotografija, ki je danes namenjena družinskim prijateljem, lahko čez nekaj let kroži po spletu brez vsakršnega nadzora ali pa postane del podatkovnih zbirk, za katere družina sploh ne ve, da obstajajo.
Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da bi morali starši pred objavo razmišljati nekoliko drugače kot nekoč. Ne gre več le za vprašanje, ali je fotografija prikupna, ampak tudi, kam vse lahko zaide in kdo jo lahko uporabi.
Poletje prinaša še dodatna tveganja
Prav poleti se nevarnosti še povečajo. Družina preživi veliko več časa zunaj, otroci večino dneva preživijo v kopalkah, ob vodi ali na plaži, starši pa imajo veliko priložnosti za fotografiranje.
Slovenska policija že več let opozarja, da fotografij otrok v kopalkah ali brez oblačil ni priporočljivo objavljati na spletu. Čeprav jih starši delijo z najboljšimi nameni, lahko končajo tudi v rokah oseb, ki jih zbirajo zaradi spolnih namenov. Policija opozarja, da lahko takšne fotografije pristanejo na napravah storilcev ali celo na spletnih straneh in forumih, namenjenih spolnemu izkoriščanju otrok.
Podobno opozarja tudi Safe.si. Med storilci spolnih kaznivih dejanj so posebej iskane prav fotografije otrok v kopalkah, spodnjem perilu ali pri igri v vodi. Zato strokovnjaki svetujejo, naj starši takšnih fotografij sploh ne objavljajo, ne glede na to, kako nedolžne se jim zdijo. Marsikdo namreč zmotno misli, da fotografijo vidi le nekaj prijateljev. V resnici pa lahko vsak, ki jo shrani ali posreduje naprej, povzroči, da se razširi daleč izven kroga ljudi, ki jim je bila prvotno namenjena.
Ena objava razkrije presenetljivo veliko podatkov
Fotografija lahko razkrije veliko več kot le nasmejan obraz. Na njej se lahko vidi ime hotela, kampa ali apartmaja, registrska tablica avtomobila, zapestnica hotelskega kompleksa ali pa natančna lokacija, ki jo telefon samodejno doda objavi. Če starši redno objavljajo fotografije otrok, lahko neznanci iz njih postopoma sestavijo precej natančen profil družine.
Iz objav je mogoče ugotoviti otrokovo približno starost, njegove interese, športne dejavnosti, kraje, ki jih pogosto obiskuje, pa tudi to, kdaj je družina na dopustu in koliko časa bo odsotna od doma.
Prav zato strokovnjaki priporočajo, da starši pred objavo vedno preverijo, kaj vse je na fotografiji vidno. Včasih največ informacij ne razkriva otrok, ampak ozadje fotografije.
Ko z objavo povemo tudi, da doma ni nikogar
Poletje prinaša še eno nevarnost, na katero policija opozarja že vrsto let. Ko družina sproti objavlja fotografije z dopusta in ob tem pripiše, da bo naslednjih deset dni na morju ali v tujini, nehote sporoča tudi, da je dom prazen.
Čeprav vlomilci ne izbirajo žrtev zgolj na podlagi družbenih omrežij, lahko javne objave olajšajo izbiro tarče. Zato policija svetuje, da fotografije z dopusta raje objavimo po vrnitvi domov, ko odsotnost ni več aktualna. Enako velja za objavljanje natančnih lokacij in sprotnega dogajanja. Manj kot neznanci vedo o naših navadah, tem bolje.
Internet ne pozablja
Fotografije otrok so osebni podatki, zato bi morali starši vedno razmisliti, ali je objava res v otrokovo korist. To vprašanje je danes morda pomembnejše kot kadar koli prej. Fotografija, ki se odraslim zdi zabavna ali prisrčna, je lahko otroku čez nekaj let vir zadrege. Še huje pa je, če zaokroži po spletu ali jo nekdo uporabi brez dovoljenja.
Strokovnjaki zato priporočajo preprost preizkus. Pred objavo se vprašajte, ali bi bili pripravljeni enako fotografijo objaviti tudi čez deset let in ali bi se otrok z njo strinjal, ko bo dovolj star, da bo lahko odločal sam.
Poletni spomini bodo ostali enako lepi tudi, če bodo shranjeni v družinskem albumu ali na telefonu. V času, ko lahko ena sama fotografija za vedno ostane na spletu, je pravica do zasebnosti morda eno najdragocenejših daril, ki jih lahko starši podarijo svojim otrokom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
