Zelenski naj bi kmalu razpisal volitve in referendum o mirovnem sporazumu
Medtem ko se bliža četrta obletnica začetka ruske invazije na Ukrajino, Kijev bije bitko na dveh frontah. V strahu pred invazijo tudi sever Evrope.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V diplomatskih krogih se krepijo informacije o spremembi ameriške strategije do vojne v Ukrajini, ki Kijev postavlja pred zahtevne politične odločitve, poročajo britanski mediji.
Bela hiša naj bi svojo nadaljnjo podporo in varnostna jamstva vse bolj odkrito pogojevala s konkretnimi koraki za čimprejšnji zaključek spopadov.
Financial Times poroča, da administracija v Washingtonu izvaja močan pritisk na Kijev. Trumpova administracija naj bi od Ukrajine zahtevala, da konča vojno "čim prej, po možnosti pred poletjem", tudi če to pomeni sprejetje "bolečih ruskih pogojev".
Kot poroča Sky News, Ukrajina tvega izgubo predlaganih ameriških varnostnih jamstev, če ne bo izpolnila teh rokov. Posledično predsednik Volodimir Zelenski pripravlja načrte za izvedbo predsedniških volitev in referenduma o mirovnem sporazumu.
Financial Times navaja, da bi lahko Zelenski te načrte uradno razkril 24. februarja, na obletnico invazije, same volitve pa bi Kijev izvedel že maja letos.
To predstavlja velik zasuk v politiki Zelenskega, ki je doslej trdil, da volitve med vojno niso mogoče. Zahodni uradnik je za britanski časnik pojasnil, da Ukrajinci razumejo nujnost povezave mirovnega procesa s ponovno potrditvijo mandata Zelenskega.
Matthew Whitaker, ameriški predstavnik, je sicer v ponedeljek zanikal obstoj "junijskega roka", a poročila s terena kažejo drugače, pišejo britanski mediji.
Krvava noč v Harkovu: Rusi ubili tri otroke
Medtem ko diplomati rišejo nove meje, ruska vojska nadaljuje z napadi. Sky News poroča o tragičnih posledicah nočnega napada na mesto Bogoduhiv v regiji Harkov. Ruski izstrelek je zadel stanovanjsko zgradbo in pod ruševinami pokopal štiri osebe. Reševalci so našli trupla dveh enoletnih dečkov, dveletne deklice in 34-letnega moškega.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ponoči zaznale 129 ruskih brezpilotnih letalnikov, od tega naj bi jih zračna obramba prestregla ali nevtralizirala 112, pri čemer so napadi kljub temu povzročili škodo na infrastrukturi.
Zelenski je v večernem nagovoru kritiziral prepočasno odpravljanje posledic izpadov elektrike ter odgovornost pripisal lokalnim oblastem in energetskim podjetjem, pri čemer je po poročanju Reutersa izpostavil Kijev ter še več napadenih območij, med drugim Harkiv in Poltavo, omenjena pa so bila tudi mesta v Sumski oblasti (Ohtirka) ter Krivi Rog.
Groza se ni ustavila v Harkovu. Guverner regije Doneck Vadim Filaškin je za Sky News potrdil, da so ruske sile v napadu na Slavjansk ubile 11-letno deklico in njeno mater, ranile pa še 14 ljudi. Filaškin je napad označil za "teror brez opravičila".
Ognjeni zublji v Volgogradu
Kijev vrača udarce. Guverner ruske regije Volgograd Andrej Bočarov je potrdil, da je Ukrajina ponoči izvedla "množičen" napad z droni na jug Rusije. Čeprav Bočarov trdi, da je ruska zračna obramba večino napadov odbila, lokalni mediji in Sky News poročajo o požaru v tovarni.
Po neuradnih podatkih gre za rafinerijo nafte v bližini mesta Volgograd. Ukrajina s temi napadi načrtno zmanjšuje prihodke, ki jih Moskva uporablja za financiranje vojne.
Hkrati Moskva obtožuje Kijev napada na jedrsko elektrarno Zaporožje. Rusija trdi, da so ukrajinske sile prekinile enega od zunanjih virov napajanja, zaradi česar so morali v mestu Enerhodar začasno ustaviti ogrevanje. Sky News opozarja, da teh trditev ni mogoče neodvisno preveriti.
Norveška se pripravlja na ruski vdor
Vojna nevarnost se širi onkraj ukrajinskih meja. General Eirik Kristoffersen, poveljnik norveške vojske, je v intervjuju za The Guardian poudaril, da Oslo ne izključuje možnosti ruske invazije na sever Norveške.
Kristoffersen pojasnjuje, da cilj Moskve ne bi bila popolna okupacija, temveč "zavzetje ozemlja" za zaščito ruskih jedrskih zmogljivosti na polotoku Kola. Tam Rusija hrani večino svojega jedrskega arzenala, vključno s podmornicami in raketami, ki predstavljajo edino resno grožnjo ZDA. "Tega scenarija ne umikamo z mize," je dejal general.
Zavezništvo NATO se na to grožnjo že odziva. Britanski obrambni minister John Healey bo, kot poroča Sky News, danes v norveškem taboru Viking napovedal podvojitev števila britanskih vojakov na Norveškem.
London bo v naslednjih treh letih povečal kontingent s 1.000 na 2.000 vojakov, s čimer bodo okrepili misijo Arctic Sentry in odgovorili na Putinovo ponovno odpiranje hladnovojnih baz na Arktiki.
V Evropski uniji medtem poteka boj za gospodarsko prihodnost in pomoč Ukrajini. Evropski parlament bo danes glasoval o 90 milijard evrov vrednem posojilu Ukrajini.
S tem denarjem bo EU Kijevu zagotovila likvidnost za prihodnji dve leti, potem ko državam članicam ni uspelo doseči dogovora o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Od čelad do Telegrama
Vojna odmeva tudi v športu. Ukrajinski tekmovalec v skeletonu Vladislav Heraskevič je za Reuters napovedal, da bo kljub prepovedi Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) nosil čelado, ki se poklanja umrlim ukrajinskim športnikom.
MOK mu je dovolil le nošenje črnega traku, kar je ukrajinska premierka Julija Sviridenko označila za "zelo napačno" odločitev.
Na drugi strani ukrajinski minister za šport Matvi Bidni zbira podporo za ohranitev prepovedi nastopanja ruskih nogometašev na mednarodnih tekmovanjih.
Predsednik FIFA Gianni Infantino je namreč izjavil, da prepoved "ni dosegla ničesar", kar Kijev vidi kot poskus legitimizacije ruske agresije.
V Rusiji pa režim zateguje nadzor nad informacijami. Regulator Roskomnadzor je napovedal nove omejitve za aplikacijo Telegram, češ da podjetje ne preprečuje goljufij in terorizma. Sky News poroča, da Kremelj s tem sili uporabnike na novo, državno podprto aplikacijo MAX.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
