Je Stonehenge res prazgodovinski računalnik: »Uglašen s Soncem in Luno«
Ameriški profesor astronomije je avgusta 1966 za BBC predstavil osupljive ugotovitve. Verjel je, da so neolitski kamniti krog zgradili za napovedovanje mrkov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Strokovnjaki že dolgo razpravljajo o pomenu Stonehengea, prazgodovinskega kamnitega kroga na jugozahodu Anglije. Domnevajo, da bi skrivnostni spomenik lahko bil prostor za spominjanje mrtvih, žrtveni oltar ali prizorišče drugih verskih obredov. Toda avgusta 1966 je bostonski profesor astronomije Gerald Hawkins v BBC-jevi oddaji Chronicle zatrdil, da je uganko razrešil s pomočjo nenavadnega zaporedja števil in enega prvih IBM-ovih računalnikov.
Razvozlani Stonehenge
Hawkinsova teorija je postala osnova njegove priljubljene in vplivne knjige Razvozlani Stonehenge (Stonehenge Decoded) iz leta 1965. V Veliki Britaniji rojeni znanstvenik je za BBC pojasnil, da razporeditev velikanskih kamnitih blokov in prehodov kaže, da bi »kroge v Stonehengeu lahko uporabljali kot računalnik za spremljanje Lune in napovedovanje mrkov«.
Starodavni Britanci bi tako lahko že pred več kot 4500 leti natančno napovedovali mrke, kakršnim smo bili priča po svetu tudi avgusta.
Mrki izreden pomen
Na BBC-jevem posnetku Hawkins ob natančnem modelu Stonehengea pokaže, da je v največjem krogu, ki označuje obseg območja, 56 jam. »Šestinpetdeset je bilo edino število, ki se je ujemalo z določenim vzorcem Lune,« je trdil. Po njegovem bi lahko jame sestavljale »preprosto napravo za štetje, namenjeno napovedovanju mrkov«. Menil je, da so imeli mrki za graditelje Stonehengea izjemen pomen.
»Mrki so spektakularni dogodki, ki so pri naših prvobitnih prednikih zagotovo vzbujali najgloblja čustva,« je povedal Hawkins. »Svetloba Lune, ki je seveda izposojena od Sonca, ugasne. Luna vstopi v Zemljino senco ter se iz srebrno bele spremeni v rdečo. Starodavni ljudje so jo videli kot krvavo rdečo in ji pripisovali zlovešče pomene.«
Astronomski observatorij
Hawkins je trdil, da je njegova razlaga »prva teorija o namenu Stonehengea, ki je bila akademsko sprejeta in objavljena v znanstvenih revijah«.
Povezavo med spomenikom in poletnim solsticijem so sicer prepoznali že v 18. stoletju, vendar je profesor zamisel razvil še dlje. Predlagal je, da Stonehenge ni bil zgolj tempelj čaščenja Sonca, temveč izpopolnjen »astronomski observatorij«.
Pogled v med kamni nadzorovan in omejen
Leta 1961 je obiskal Stonehenge, da bi poskušal razumeti, »kako naj bi spomenik označeval sončni vzhod«. Pet let pozneje je za BBC opisal svoje doživetje:
»V jutranji svetlobi sem se razgledoval po Stonehengeu, med velikimi kamnitimi prehodi. Čutil sem, da je moj pogled nadzorovan in omejen. Zdelo se je, da me prehodi silijo gledati proti določenim točkam na obzorju. Kaj naj bi tam videl?«
Presenetil ga je način, kako so starodavni graditelji usmerili pogled obiskovalca. V Združene države se je vrnil z načrti območja ter vanje vrisal središčno točko in položaj vsakega kamna, prehoda, jame in gomile.
Izračuni računalnika temelj knjige
Ugotavljanje, »kaj natančno bi bilo mogoče videti v času Stonehengea«, bi bilo dolgotrajno in naporno ter je pred njim verjetno odvrnilo že druge raziskovalce, je povedal Hawkins. »Na srečo sem imel na voljo računski stroj – elektronski računalnik.«
Hawkins je s svojo skupino na observatoriju Harvard-Smithsonian v Massachusettsu računalniku naročil, naj izračuna, kaj bi bilo mogoče videti vzdolž posameznih smeri v času, ko je bil Stonehenge zgrajen. Izračuni so postali temelj njegove knjige.
rezultati
Kot je leta 1966 dejal BBC-jev voditelj, je »računalnik ponudil nekaj zelo vznemirljivih rezultatov«. Številne poravnave Stonehengea so bile usmerjene proti točkam, kjer sta vzhajala in zahajala Sonce ter Luna.
»Stonehenge je bil s Soncem in Luno povezan tako tesno kot morsko plimovanje,« je trdil Hawkins. »Bil je astronomski observatorij – in to zelo dober.«
Usmerjenost proti položajem Sonca ob zimskem solsticiju in enakonočjih je bila po njegovem »pričakovana«, veliko presenečenje pa je predstavljala Luna.
»Luno je zelo težko opazovati, saj svoj položaj spreminja veliko bolj zapleteno kot Sonce.«
Kritiki teorije
Hawkins je menil, da je namen Stonehengea jasen.
»Ni se treba prepirati, ali je bil tempelj ali observatorij. Bil je oboje, saj sta bila Sonce in Luna v tistih časih bogova.«
Če je teorija pravilna, je bil Stonehenge »naprava, s katero bi lahko svečeniki in vladarji okrepili svojo moč«, je leta 1965 zapisal Time.
Na dan ali noč, za katero je njihov kamniti računalnik napovedal mrk, bi lahko podložnike sklicali na ravnico Salisbury in jim pokazali pojav, ki je pri večini starodavnih ljudstev vzbujal grozo. Ko bi se mrk začel, bi svečeniki morda začeli izgovarjati molitve, ki naj bi Soncu ali Luni pomagale pobegniti iz teme.
Toda Hawkinsova teorija je imela kritike že ob nastanku. Nekateri so opozarjali, da so tri izmed 56 jam, na katerih je temeljila njegova razlaga, morda zgolj posledica nekdanjih dreves.
Britanski arheolog Richard Atkinson je leta 1966 v reviji New York Review of Books zapisal:
»Nobenega dvoma ni, da ima razporeditev Stonehengea določen astronomski pomen. Toda razlaga te poravnave in vseh drugih astronomskih značilnosti spomenika zahteva znanstveno previdnost.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
