Kralj Lear veliki zmagovalec, Aleš Valič prejel prstan za življenjski opus
V Mariboru se je končal 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan je prejel Aleš Valič, najboljša predstava pa je postala Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Mariboru se je s podelitvijo nagrad sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Najvišje slovensko igralsko priznanje, Borštnikov prstan, je prejel igralec Aleš Valič, za najboljšo slovensko predstavo s premiero v lanskem letu pa je žirija izbrala uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji SNG Drama Ljubljana.
Valič, ki je svojo igralsko pot začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, se je pozneje uveljavil kot eden osrednjih članov ljubljanske Drame. Priznanje je prejel za izjemen umetniški opus, s katerim je več desetletij pomembno oblikoval slovenski gledališki prostor, ob tem pa pustil močan pečat tudi na radiu, filmu, televiziji in v pedagoškem delu.
Umetniška integriteta in izrazita širina
Žirija za podelitev Borštnikovega prstana je v utemeljitvi poudarila njegovo umetniško integriteto, izrazno širino in prepoznavno igralsko poetiko. Po njihovih besedah je Valič ustvaril eno najobsežnejših in najbolj raznovrstnih igralskih poti svoje generacije.
Kot so še zapisali, mu prstan ne pripada le zaradi številnih vrhunskih vlog, temveč zaradi celovitega opusa, ki ga zaznamujejo intelektualna moč, igralska subtilnost, izrazna kultiviranost in etična drža. Njegovo delo ostaja zgled predanosti, ustvarjalne doslednosti in razumevanja gledališča kot prostora refleksije in skupne izkušnje.
Kralju Learju več priznanj
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je prejela uprizoritev Kralj Lear. Žirija jo je označila za udarno in umetniško dovršeno predstavo, v kateri se ustvarjalni postopki povežejo v jasno in premišljeno celoto. Po njihovi oceni Lorencijeva postavitev Shakespearove tragedije klasičnega besedila ne obravnava kot nedotakljivega literarnega spomenika, temveč kot živ material za razmislek o moči, razpadu družbenega reda in krhkosti človeškega obstoja.
Uprizoritev je prejela še več pomembnih priznanj. Jernej Lorenci je dobil nagrado za režijo, Gregor Luštek za odrski gib, Janez Škof za vlogo Kralja Leara, Timon Šturbej za vlogo Edgarja, Mina Švajger pa za vlogo Regan.
Nagradi za igro sta prejeli tudi Marjuta Slamič in Ana Facchini za vlogi v uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 - Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Facchini je bila nagrajena tudi za vlogo v uprizoritvi Anhovo.
Nagrajena tudi predstava Anhovo
Na festivalu so letos podelili tudi nagrado Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo, ki jo je prejel ustvarjalni kolektiv uprizoritve Nafta v produkciji Mini teatra. Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so za uprizoritev Anhovo prejeli Žiga Divjak, Katarina Morano, Jasmina Jerant in Monika Weiss. Branko Hojnik je bil nagrajen za scenografijo, Tomi Janežič pa za celosten dramaturški koncept uprizoritev 1973 in 1974, ki sta nastali v koprodukciji z GO! 2025.
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta je prejela predstava Anhovo v režiji Žige Divjaka in produkciji SNG Nova Gorica. Priznanja Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk so prejeli še tonski tehnik Gašper Torkar, producent Branislav Cerović in scenski mojster Alen Beniš. Posebno nagrado nepogrešljivi za dolgoletno ustvarjanje je prejela šepetalka in vodja predstav Breda Dekleva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
