Izgnani in brez premoženja - dogodki, ki so posegli v življenja številnih
Na Krekovem trgu v Celju bo do septembra na ogled panojska razstava o enem največjih posegov v življenje Slovencev med drugo svetovno vojno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letos mineva 85 let od tragičnih dogodkov, ki so usodno zaznamovali življenje številnih slovenskih družin. Nemški okupator si je prizadeval priključiti zasedena območja Tretjemu rajhu, zato je začel izvajati nasilne raznarodovalne ukrepe.
Razstava Dolga pot domov, zgodba o slovenskih izgnancih, je nastala v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Celje in celjsko krajevno organizacijo društva izgnancev.
Izgon v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo
Darja Jan, muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Celje, je povedala, da so bili prvi nacistični ukrepi usmerjeni v izbris vsega, kar je bilo slovenskega. »Spreminjanje krajevnih in osebnih imen ter priimkov, ukinitev društev, uničevanje slovenskih knjig in prepoved slovenskega tiska. V javnih ustanovah je bila uvedena nemščina kot uradni jezik.«
Kot je dodala, so kmalu sledili še drugi ukrepi – aretacije in izgoni narodno zavednih Slovencev z njihovimi družinskimi člani ter naseljevanje nemških kolonistov na zasedena območja. Izgon je potekal v treh valovih, Slovenci so bili prisilno preseljeni na območja Srbije, Hrvaške in Nemčije. Ob tem jim je bilo zaplenjeno vse premoženje.
Ti kruti dogodki so posegli globoko v osebna in družinska življenja številnih ljudi. »Njihovo trpljenje, pogum in neomajna zvestoba slovenskemu narodu ostajajo trajen opomin ter dragocen del naše skupne zgodovinske dediščine,« je poudarila.
Leta 2007 spominska plošča, letos razstava
Razstava je na Krekovem trgu ob Celjskem domu, na katerem je Mestna občina Celje leta 2007 že postavila ploščo v spomin slovenskim izgnancem med drugo svetovno vojno. »Ta točka ima močan simbolni pomen tudi zaradi neposredne bližine železniške postaje, saj je bil prav vlak v času vojne glavno prevozno sredstvo, s katerim so bili številni slovenski izgnanci odpeljani v izgnanstvo. Razstava tako na simbolni ravni povezuje prostor spomina z eno najtežjih preizkušenj v življenju izgnancev ter obiskovalce opominja nanje,« pojasnjuje zgodovinarka.
Razmislek o svobodi, narodni identiteti in človekovemu dostojanstvu
Razstava z umestitvijo v javni prostor nagovarja mimoidoče vseh generacij in spodbuja razmislek o vrednotah svobode, narodne identitete in človekovega dostojanstva. Razstava vsebuje arhivsko gradivo, fotografije in dokumente. »Moj cilj je bil zgodovinska dejstva predstaviti čim bolj verodostojno, razumljivo in hkrati osebno, da bi obiskovalci lažje začutili stisko ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove,« je pojasnila sodelavka MNZC.
Največji izziv pri pripravi je bil po besedah avtorice izbrati vsebine, ki na omejenem razstavnem prostoru najbolje predstavijo razsežnost izgnanstva in njegove posledice. »Ob pregledu zbranega gradiva me je ponovno presunila predvsem moč izgnancev, ki so tudi v najtežjih okoliščinah ohranili upanje, človeško dostojanstvo in pripadnost svojemu narodu,« je priznala.
»Kljub bolečim izkušnjam vojne, izgubi doma in letom prisilnega izgnanstva jim je vrnitev pomenila predvsem svobodo, da so lahko ponovno stopili na domačo zemljo, govorili materni jezik in začeli graditi novo življenje v svoji domovini,« je sklenila Darja Jan.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
