Lani v kmetijstvu ugasnilo 20 življenj, veliko smrti bi lahko preprečili
»Že več let v kmetijstvu in gozdarstvu pri delu umre več oseb kot pri delovnih nezgodah vseh delovno aktivnih, ki jih je skoraj milijon,« opozarja Marjan Dolenšek.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
K temu pa je treba prišteti večdesetkratnik poškodb, ki nastanejo pri uporabi kmetijske mehanizacije. »Veliko poškodb se zgodi, zelo malo ali nič pa se jih prijavi. V največji meri pa so nezgode posledica lastne napake,« je jasen Dolenšek, specialist zakmeijsko tehniko.
Še pred novo kmetijsko sezono je Dolenšek pripravil predavanje z zgovornim naslovom Kako preprečiti nepotrebno umiranje kmetov pri delu. V letu 2025 je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi. Po podatkih Dolenška dva (en voznik in en sopotnik) v prometnih nesrečah s traktorjem, šest pri delovnih nezgodah s traktorjem, 11 pri delu v gozdu in dva zaradi drugih vzrokov (padci, zastrupitve, delo v hlevu ...).
»Večletne statistike in analize tragičnih nezgod povedo, da bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov traktorjev preživelo, če bi uporabljali varnostni pas, ostalih 20 odstotkov pa bi preživelo zelo verjetno. Pa ga niso. Tako pri nas kot v tujini. Lansko leto bi preživelo šest od osem smrtno ponesrečenih voznikov, v letu 2024 pa bi z uporabo varnostnega pasu preživelo šest od devetih smrtno ponesrečenih s traktorji,« je dejal.
Ob tem je spomnil na letošnjo tragično nesrečo traktorista, ki je v začetku leta pri pluženju padel iz kabine, ter na lansko, ko se je prevrnil traktor s cisterno gnojevke in pod seboj pokopal voznika. »Oba traktorja sta imela nameščen varnostni pas, voznika bi ju morala uporabljati, pa ju nista! Živimo v iluziji, da se nam ne more nič zgodi in da je varnostni pas v traktorju za okras. Pa ni tako. Trebušni varnostni pas voznika zadrži na sedežu v kabini, ki pri prevrnitvi omogoča preživetje,« je opozoril in spomnil na pozitivne posledice uvedbe varnostnega loka.
Vplivneži bi morali biti prvi vzgled
Varnostni pas rešuje življenja, je znan slogan preventivne akcije, ki poziva k rabi varnostnega pasu v avtomobilih. Če je danes že samoumevno, da vozniki osebnih avtomobilov uporabljajo varnostni pas, ne le zaradi varnosti, temveč tudi nadležnega opozorilnega zvoka ali strahu pred kaznijo, te samoumevnosti ni med vozniki traktorjev, opaža Dolenšek. Še posebej kritičen je do t. i. vplivnežev v kmetijstvu. »Niti na enem posnetku niso pripeti z varnostnim pasom, še pri uradnih predstavitvenih posnetkih je komajda možno najti kakšen primer pripasanega voznika.« Vsi traktorji, ki so bili dani na trg po letu 2004, imajo vgrajen varnostni pas, a ga žal le redki uporabljajo. »Če varnostni pas v traktorju še ni nameščen, ga čim prej namestimo. Strošek zanj je zanemarljiv, giblje se od 120 do 210 evrov z vključenim davkom. Jaz, ki vso svojo poklicno pot posvečam preventivi, bi si želel, da bi se tudi vozniki traktorjev privezovali, da bi preživeli.«
Navodila so za to, da se preberejo
Pri delu s stroji do poškodb in tragičnih nesreč prihaja tudi zaradi tehnične zastaranosti in pomanjkljive opremljenosti ter slabega vzdrževanja strojev in priključkov oziroma zaradi napačne uporabe le-teh. Zato Dolenšek poziva uporabnike strojev, da pred začetkom del navodila skrbno preberejo, upoštevajo navedene varnostne in druge napotke ter da varovalnih naprav ne odstranjujejo, četudi uporabnika navidezno ovirajo pri delu.
Število smrtnih nesreč opozarja, da delo v kmetijstvu in gozdarstvu spremljajo nevarnosti, Dolenšek pa dodaja: »Od našega vedenja in odločitev pa je odvisno, ali te nevarnosti postanejo tveganje. Nevarnostim se ni mogoče izogniti, vendar lahko s pravilnimi varnostnimi ukrepi in varnim vedenjem tveganje znatno zmanjšamo.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
