Splošne oznake o poreklu medu so preteklost. Na embalaži morajo biti po novem jasno navedene države izvora in deleži medu iz posameznih držav, kar bo potrošnikom omogočilo bolj premišljeno izbiro, domačim čebelarjem pa večjo prepoznavnost.

Od sredine junija veljajo nova pravila označevanja medu, ki prinašajo večjo preglednost glede njegovega porekla. Potrošniki bodo lahko že ob pogledu na embalažo preverili, iz katerih držav prihaja med, ki ga kupujejo, in v kakšnem deležu je zastopana posamezna država v mešanici.

Konec nejasnih oznak

Dolga leta so bile na trgovskih policah pogoste oznake, kot je »mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU«, ki kupcem niso razkrile skoraj ničesar o dejanskem poreklu izdelka. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali izdelek vsebuje predvsem evropski med ali večinoma cenejši med iz držav zunaj Evropske unije.

Kot pojasnjuje Nika Repenšek s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, Izpostave Velenje, so evropski nadzorni pregledi v preteklosti pokazali tudi sume ponarejenega in nepravilno označenega uvoženega medu. Prav zato je bilo jasno označevanje porekla vse pomembnejše.

Preberite še

Turizem

Legendarni festival Wild West Fest on Fire je prerasel Zbiljsko jezero

Kaj prinašajo nova pravila?

Od 14. junija letos splošna oznaka »mešanica medu iz EU in držav zunaj EU« ni več dovoljena.

Če med izvira iz ene države, mora biti na embalaži navedena država pridelave. Pri mešanicah pa morajo biti vse države izvora zapisane v osrednjem vidnem polju embalaže, in sicer po vrstnem redu glede na njihov delež v izdelku. Ob vsaki državi mora biti naveden tudi odstotek medu iz posamezne države.

Med, ki je bil na trg dan pred 14. junijem 2026 in je označen po starih pravilih, se bo lahko prodajal do porabe zalog.

Več informacij za kupce

Velik del medu, ki ga Evropska unija uvozi, prihaja iz Ukrajine, Kitajske, Argentine, Mehike in Nove Zelandije. Zaradi pakiranja in preprodaje pa država, iz katere je med uvožen, ni nujno tudi država njegovega dejanskega izvora.

»Sledljivost izdelka postaja vse pomembnejša, saj potrošniku omogoča pregled nad poreklom izdelka in njegovo potjo od pridelovalca do potrošnika. S tem je omogočena informirana izbira, hkrati pa se krepi zaupanje v kakovost in varnost živil,« poudarja Repenšek.

Dobra novica za slovenske čebelarje

Nova pravila bodo koristila tudi domačim čebelarjem. Slovenski med bo na trgovskih policah lažje prepoznaven in ga bo mogoče jasneje razlikovati od mešanic različnega porekla.

Jasno označevanje bo potrošnikom omogočilo, da se bodo lažje odločili za domači med in s svojim nakupom podprli slovenske čebelarje. Ti s svojim delom ne skrbijo le za kakovostno pridelavo medu, temveč pomembno prispevajo tudi k ohranjanju čebel in biotske raznovrstnosti.

Nova pravila tako pomenijo korak k preglednejšemu trgu, večji zaščiti potrošnikov in boljši prepoznavnosti kakovostnega slovenskega medu.