Pontig

V sodbi se je upravno sodišče sklicevalo na sodbo ustavnega sodišča izpred treh let, ko je to presodilo, da leta 2018 sprejeta Uredba o mejnih vrednostih hrupa v okolju ni skladna z ustavo, zato tudi gradbeno dovoljenje, sprejeto na osnovi dokumentacije, pripravljene z upoštevanjem omenjene uredbe, ne more biti veljavno. Ob tem je upravno sodišče odločilo tudi, da v ponovljenem postopku v tej zadevi pristojni organ v okviru presoje vplivov objekta na okolje ne sme uporabiti Uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju, kar pomeni, da ministrstvo za naravne vire in prostor, dokler vladi ne uspe odpraviti neskladja omenjene uredbe z ustavo, ne more izdati ne gradbenega dovoljenja za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi ne gradbenega dovoljenja za gradnjo katere koli druge ceste, tudi nobenega drugega gradbenega dovoljenja, pri katerem bi moral graditelj upoštevati omejitve hrupa, ne, kar velja tudi za vse državne in občinske prostorske načrte in vse občinske podrobne prostorske načrte. Torej za vse, kar si v tej državi želi kdor koli graditi. 

A kot se to pogosto zgodi, se tudi v tem primeru najde neki »ampak«. Ustavno sodišče je pri svoji razsodbi o neustavnosti uredbe vgradilo varovalko, s katero je želelo preprečiti še večjo oziroma hujšo neustavnost. V 32. členu sodbe je zapisalo: »Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 48. člena ZUstS izdalo ugotovitveno odločbo, saj uredbe ni mogoče razveljaviti ali odpraviti. Odprava ali razveljavitev uredbe bi namreč pomenila, da do sprejetja nove uredbe mejne vrednosti kazalnikov hrupa sploh ne bi bile določene, s čimer bi bil povzročen še bolj protiustaven položaj od tega, ki je ugotovljen s to odločbo.«

Uredba je torej ne glede na ugotovljeno neustavnost veljavna. Ustavno sodišče je ni razveljavilo.

Ne glede na to, da naj na sodbo upravnega sodišča ne bi bila mogoča pritožba, obstaja inštitucija, ki bi lahko sodbo razveljavila. Ali je to dejansko mogoče in ali se bo Dars odločil za izpodbijanje sodbe, v trenutku nastajanja tega zapisa še ni jasno.

Druga možnost je v rokah vlade, ki naj čim hitreje pripravi in sprejme z ustavo skladno Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju, na katero se bodo predlagatelji katerega koli gradbenega dovoljenja lahko zakonito sklicevali. 

A ne glede na željo, da bi do tega prišlo čim hitreje, bo postopek priprave in sprejetja nekaj časa trajal. Pa ne le zaradi počitnic in dopustov vladnih uslužbencev. Vzrok, zaradi katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost Uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju z ustavo, je bil, da naj bi bilo v postopku njenega sprejemanja onemogočeno sodelovanje javnosti. Uspešen prvi pritožnik pa je bila takrat civilna iniciativa Eko krog – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo iz Zagorja ob Savi. No, pa smo spet tam.