Nevarne snovi vse pogosteje prisotne v cenenih elektronskih izdelkih
Evropski nadzorni organi so preverili 173 električnih in elektronskih izdelkov. Kar 86 jih ni prestalo laboratorijskih testov na nevarne snovi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skoraj polovica električnih in elektronskih izdelkov, ki so jih v skupni evropski kampanji preverjali organi za nadzor trga, je vsebovala eno ali več nevarnih snovi v količinah nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi. V kampanji je sodelovala tudi inšpekcija za kemikalije na Uradu RS za kemikalije.
Pod drobnogledom so se znašli predvsem nizkocenovni in pogosto uporabljeni izdelki, med njimi elektronske naprave z USB-priključki, kuhinjski aparati in pripomočki za osebno nego. Skupno so organi iz 13 evropskih držav pregledali 173 izdelkov. Laboratorijskega preizkušanja na nevarne snovi ni opravilo 86 izdelkov. Med preseženimi snovmi so bili svinec, kadmij in živo srebro, pa tudi nekatera mehčala in zaviralci gorenja. Kot so sporočili z urada za kemikalije, so bile mejne vrednosti določene z evropsko direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.
Poleg laboratorijskih analiz so pristojni preverjali tudi označevanje izdelkov. Pri tem so ugotovili neskladnosti pri 41 izdelkih, predvsem zaradi manjkajoče ali nejasne oznake CE oziroma manjkajočih kontaktnih podatkov v EU. Če so upoštevali tako rezultate laboratorijskih testov kot pregled označevanja, je bilo neskladnih skupno 91 izdelkov, izhaja iz končnega poročila, objavljenega na spletni strani Urada RS za kemikalije.
Za vse neskladne izdelke so bili po navedbah urada izrečeni ukrepi. Najpogosteje je šlo za umik izdelkov s trga in prepoved njihove prodaje. S tem želijo preprečiti, da bi bili nevarni izdelki še naprej dostopni potrošnikom, hkrati pa zmanjšati tveganje za onesnaženje tal in vode z nevarnimi snovmi. Na uradu poudarjajo, da takšni ukrepi preprečujejo tudi kopičenje nevarnih snovi v prehranskih verigah ter prispevajo k varovanju zdravja ljudi, živali in okolja.
Organi nadzora so v poročilu opozorili tudi na tveganja, povezana s poceni uvozom. Kampanja je po njihovih navedbah pokazala, da so za večjo varnost potrošnikov potrebni stalna previdnost, usklajeno izvajanje nadzora in ciljno usmerjene kampanje za ozaveščanje gospodarskih subjektov in kupcev.
V kampanji so poleg slovenskih preizkusili še vzorce iz Belgije, Estonije, Finske, Nemčije, Irske, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske in Švedske.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
