Zaščita otrok ali nadzor zasebnih sporočil? EU pred odločilnim glasovanjem
Evropski parlament znova odprl pot pravilom, ki podjetjem dovoljujejo preverjanje zasebnih komunikacij pri iskanju zlorab otrok. Kritiki: To je nevaren poseg v zasebnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropski parlament je tik pred poletnim premorom odprl pot ponovni uvedbi pravil, ki bi tehnološkim podjetjem znova omogočila prostovoljno pregledovanje zasebnih komunikacij pri iskanju posnetkov spolnih zlorab otrok.
Poslanci so v torek v Strasbourgu potrdili obravnavo po nujnem postopku. Za je glasovalo 331 poslancev, proti 304, 11 se jih je vzdržalo. S tem je predlog, ki ga je 2. julija kot svoje stališče sprejel Svet EU, dobil odprto pot do vsebinskega glasovanja v četrtek, na zadnji dan plenarnega zasedanja.
Zdaj je odločitev v rokah evropskih poslancev. Če želijo predlog ustaviti ali spremeniti, morajo v drugem branju zbrati absolutno večino vseh poslancev. Če jim to ne uspe, bo stališče Sveta EU obveljalo in začasna pravna podlaga za prostovoljno pregledovanje zasebnih komunikacij bo znova uvedena.
Gre sicer za ureditev, ki je že veljala, a se je 3. aprila iztekla. Od leta 2021 je ponudnikom komunikacijskih storitev omogočala izjemo od evropskih pravil o zasebnosti elektronskih komunikacij. Podjetja so lahko prostovoljno uporabljala orodja za zaznavanje, prijavo in odstranjevanje gradiva, povezanega s spolnimi zlorabami otrok.
Svet EU želi začasno ureditev obnoviti do 3. aprila 2028, pri čemer ukrep predstavlja kot zapolnitev pravne praznine do sprejetja trajnejše evropske zakonodaje.
Zakaj je predlog zdaj bližje sprejetju
Možnosti za sprejetje so zdaj večje kot marca, ko je Evropski parlament podaljšanje zavrnil. Razlog ni nujno vsebinski, temveč postopkovni.
V drugem branju navadna večina proti ni dovolj. Nasprotniki morajo za zavrnitev ali spremembo stališča Sveta zbrati absolutno večino vseh evropskih poslancev. Evropski parlament v napovedi glasovanja navaja, da je prag trenutno 360 glasov.
Marca je proti podaljšanju glasovalo 311 poslancev, za 228, 92 se jih je vzdržalo. Če bi se podobno razmerje ponovilo tudi zdaj, predlog ne bi bil ustavljen. V drugem branju namreč tudi vzdržani in odsotni poslanci v praksi otežijo zavrnitev, saj nasprotniki potrebujejo absolutno večino vseh poslancev, ne le večino oddanih glasov
Države članice govorijo o zaščiti otrok
Svet EU ukrep utemeljuje z zaščito otrok. Po njegovih navedbah podjetja brez posebne pravne podlage težje zaznavajo posnetke zlorab, jih prijavljajo pristojnim organom in pomagajo pri identifikaciji žrtev.
Irski minister za pravosodje Jim O’Callaghan je ob sprejetju stališča Sveta dejal, da je zaščita otrok dolžnost držav članic. Po njegovih besedah mora biti ponudnikom omogočeno, da zlorabe zaznavajo in prijavljajo policiji.
Ta del razprave ni sporen zato, ker bi kdo zanikal pomen pregona spolnih zlorab otrok. Sporen je način. Predlog ne zadeva le javnih objav ali odprtih spletnih forumov, temveč tudi komunikacijske storitve, ki jih ljudje uporabljajo za zasebne pogovore, fotografije in datoteke.
Kaj bi se lahko pregledovalo
Pri že znanih posnetkih zlorab podjetja običajno uporabljajo digitalne odtise. Fotografija ali videoposnetek se primerja z bazo potrjenega nezakonitega gradiva. Ob ujemanju sistem vsebino označi.
Bolj občutljiv je del, ki se nanaša na novo gradivo in tako imenovani grooming, torej navezovanje stikov z otroki z namenom zlorabe. Tam ne gre več le za primerjavo z znano datoteko. V poštev pridejo algoritmi, umetna inteligenca in analiza besedilnih vzorcev.
Za uporabnika je razlika konkretna. Sporočilo, fotografija ali datoteka, poslana prek komunikacijske storitve, je lahko vključena v samodejno obdelavo, če ponudnik uporablja tak sistem. Uporabnik pri tem ni nujno osumljen kaznivega dejanja.
Parlament je marca zahteval strožje varovalke
Evropski parlament je marca najprej podpiral podaljšanje začasnih pravil, vendar z dodatnimi omejitvami. Poslanci so zahtevali, da bi bili ukrepi sorazmerni, jasneje omejeni in da ne bi posegali v šifrirano komunikacijo od konca do konca.
Dogovora s Svetom EU ni bilo. Parlament je nato podaljšanje zavrnil, začasna ureditev pa je v začetku aprila potekla.
Zdaj se predlog vrača v drugačnem položaju. Svet EU je 2. julija sprejel svoje stališče, parlament pa mora v drugem branju zbrati absolutno večino, če ga želi spremeniti ali zavrniti. Prav zato ima predlog več možnosti kot spomladi.
Kritiki opozarjajo na časovni pritisk
Nasprotniki predloga opozarjajo tudi na časovnico. O tako občutljivi temi parlament odloča v zadnjih dneh pred poletnim premorom, po nujnem postopku in v drugem branju, kjer je zavrnitev težja kot marca. Zato kritiki opozarjajo, da se politična teža odločitve zdaj seli neposredno na poslance: če v četrtek ne bodo zbrali absolutne večine proti predlogu oziroma za spremembe, bo ureditev obveljala.
Del poslancev iz liberalnih, zelenih in levih vrst nasprotuje novemu začasnemu podaljšanju brez strožjih varovalk. Renew Europe opozarja, da bi morala EU dokončati pogajanja o trajni zakonodaji, ne pa znova podaljševati začasnih pravil.
Slovenska evropska poslanka Irena Joveva je potezo Sveta označila za pritisk na parlament in za novo začasno pravilo za pregledovanje zasebnih sporočil.
Kaj to pomeni za uporabnike v Sloveniji
Če poslanci predloga v četrtek ne bodo ustavili ali spremenili z absolutno večino, bo ureditev obveljala tudi za storitve, ki jih uporabljamo v Sloveniji. To pomeni, da bodo ponudniki spletnih komunikacijskih storitev znova dobili pravno podlago za uporabo orodij, ki zasebne vsebine samodejno preverjajo zaradi iskanja nezakonitega gradiva.
To zadeva aplikacije za sporočanje, spletno pošto in druge komunikacijske storitve. Pri znanih posnetkih zlorab gre za primerjavo z bazami potrjenega gradiva. Pri drugih oblikah zaznavanja pa lahko pride tudi do algoritmične presoje vsebine ali vzorcev komunikacije.
Za države članice je to orodje za zaščito otrok. Za kritike je to nevaren premik v razumevanju zasebnosti. Mnenja so, da tako zasebno sporočilo ostane skrito pred drugimi uporabniki, ne pa nujno tudi pred sistemi, ki jih uporablja ponudnik storitve.
Končna odločitev bo padla v četrtek. Po trenutni parlamentarni matematiki je sprejetje verjetnejše kot marca, ko je predlog padel. Nasprotniki morajo zdaj zbrati več glasov kot spomladi; če jim to ne uspe, bo EU znova dovolila prostovoljno pregledovanje zasebnih komunikacij do leta 2028.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
