“Alkimistični” preboj v Cernu: Iz svinca po naključju ustvarili zlato
Fiziki v Švici so pri poskusu simulacije pogojev velikega poka po naključju iz svinca ustvarili zlato, kot nepričakovan stranski produkt trkov atomov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Raziskovalci so pri eksperimentu ALICE na Velikem hadronskem trkalniku v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) trkali atome svinca pri izjemno visokih hitrostih. S tem so želeli poustvariti vesolje neposredno po velikem poku, pri tem pa so proizvedli okoli 29 bilijonink grama zlata.
Glavna razlika med svincem in zlatom so zgolj trije protoni v atomskem jedru. Ko se svinčeva jedra pri skoraj svetlobni hitrosti ne zaletijo čelno, temveč se le oplazijo, se med njima ustvari izjemno močno električno polje.
To električno polje je približno milijonkrat močnejše od tistega pri udaru strele. "Če eno od jeder izvrže natanko tri protone, se jedro svinca pretvori v zlato," je proces v članku za The Independent opisal fizik Ulrik Egede.
Da bi na ta način proizvedli gram zlata, bi moral trkalnik neprekinjeno delati kar 100 milijard let.
Znanstveniki zlatega jedra ne morejo opazovati neposredno. Z uporabo posebnih detektorjev, imenovanih kalorimetri pod ničelnim kotom, štejejo iztrgane protone iz jeder svinca in tako posredno potrdijo nastanek zlata.
Tako proizvedeno zlato je v resnici nadloga
Izračuni kažejo, da med trki svinčevih jeder nastane okoli 89.000 zlatih jeder na sekundo. Poleg zlata so zaznali še nastanek talija in živega srebra, ki nastaneta pri izgubi enega oziroma dveh protonov.
Ko svinčevo jedro izgubi protone, izgubi popolno orbito v trkalniku in v nekaj mikrosekundah trči ob steno vakuumske cevi. To močno vpliva na intenzivnost žarka med samim potekom eksperimenta.
##ARTICLE-500564
"Ta učinek sčasoma zmanjša intenzivnost žarka, zato je proizvodnja zlata na trkalniku dejansko bolj nadloga kot blagoslov," zaključuje Egede. Razumevanje te naključne alkimije je kljub temu ključno za načrtovanje prihodnjih eksperimentov.
Transmutacija svinca v zlato je bila veliko vprašanje srednjeveških alkimistov
Alkimija je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost. Evropejci so uporabljali alkimijo predvsem za iskanje načina, kako svinec pretvoriti v zlato, iskanje kamna modrosti in eliksirja življenja.
V začetku 18. stoletja je alkimija postala zastarela, njeno mesto pa je prevzela kemija. S praktičnega vidika je alkimija kljub temu omogočila razvoj osnov anorganske kemije, še posebej postopkov, opreme ter analize in uporabe različnih snovi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
