Bi se morali bati sporazuma, ki ga danes podpisuje Evropska unija?
Podpis sporazuma EU–Mercosur buri duhove: KGZ svari pred nelojalno konkurenco, agrarna ekonomista pa sta prepričana, da so strahovi kmetov glede sporazuma neutemeljeni.
Danes predsednico Evropske unije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo v Paragvaju čaka podpis trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovskim blokom Mercosur. Več držav, na čelu s Francijo, sporazumu še vedno odločno nasprotuje. Opozarjajo, da bi območje proste trgovine med EU ter Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem evropske kmete izpostavilo nelojalni konkurenci zaradi nižjih proizvodnih standardov v Latinski Ameriki.
Trgovinskega sporazuma EU-Mercosur pa ne bo mogoče izvajati brez odobritve poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo o morebitnem pravnem izpodbijanju sporazuma glasovali prihodnji teden. Kljub temu da je sporazum prejšnji petek podprla večina držav članic EU, njegova prihodnost še zdaleč ni zagotovljena.
Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje popolno zaščito evropskih kmetov
Podpisu sporazuma nasprotujejo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Za Svet24 so povedali, da že nekaj let opozarjajo na tveganja in pasti sporazuma Mercosur za slovensko kmetijstvo: “Pričakujemo ustrezna varovala za odpravo tveganj za vse evropske kmete in v tem delu absolutno pričakujemo, da bodo slovenski predstavniki zagovarjali popolno zaščito evropskih kmetov.”
Pri KGZ so namreč prepričani, da trgovinski sporazum med EU in južnoameriškimi državami predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani ob upoštevanju enakovrednih okoljskih, varnostnih in proizvodnih standardov, kot veljajo v Evropski uniji.
Vlada za kmete nima posluha
Za Svet24 so pri KGZ še opozorili, da slovenska vlada “žal pelje dialog glede sporazuma Mercosur mimo kmečkih nevladnih organizacij. Zato pridobivamo relevantne informacije izključno od partnerjev drugih držav in združenja evropskih kmetov in zadrug. Slovenska vlada nam ni predstavila niti mehanizmov za odpravo tveganj, ki jih sporazum prinaša. Prepričani smo, da bi lahko tveganja obvladovali tako z evropskimi ukrepi, kot tudi z nacionalnimi. Zaradi sprejemanja izhodišč sporazuma brez jasne in transparentne komunikacije s kmečkimi nevladnimi organizacijami temu sporazumu nasprotujemo in pričakujemo, da bo tudi vlada sporazumu nasprotovala, dokler ne bo zagotovila popolne zaščite slovenskih kmetov in potrošnikov.”
Na udaru govedina, perutnina in med
Po analizah zbornice bo podpis sporazuma najbolj prizadel sektor govejega in perutninskega mesa ter medu. Spor po njihovem mnenju namreč odpira nove nabavne kanale za uvoz hrane dvomljive kakovosti, preko katerih bi lahko v nadaljevanju prišli v Evropo in tudi v Slovenijo prehranski izdelki drugih sektorjev, ki jih v sporazumu trenutno ni.
"Ne glede na to, da večina agrarnih ekonomistov in drugih trdi, da verjetno ti izdelki ne bodo prišli neposredno na slovenski trg, smo prepričani, da bo prisotnost poceni prehranskih izdelkov dvomljive kakovosti in pridelanih praktično brez standardov, ki veljajo v Evropski Uniji, vplivala tudi na ceno pri nas. V združenju evropskih kmetov in zadrug so že izračunali, da lahko sporazum dodatno zniža cene v primarnem sektorju, se pravi na kmetijah za 10 do 20 odstotkov," so jasni na KGZ.
Strokovnjaki mirijo pred posledicami sporazuma
"V tistih panogah, ki so pomembne tudi v Sloveniji je zaščita zastavljena na tak način, da ne omogoča proste trgovine. Kvote so nekje na polovici sedanjega uvoza. Vse konkretne analize resnih institucij v Evropi kažejo na objektivno resnico, da ta sporazum ne more zamajati surovinskih trgov na področjih kot so perutninsko meso, goveje meso, sladkor in med," pa je prepričan Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Erjavec je prepričan, da negativnega ekonomskega učinka, pred katerim svarijo nasprotniki sporazuma, ta trgovinski sporazum ne omogoča. Erjavec in Aleš Kuhar, prav tako s katedre za agrarno ekonomiko, sta za Svet24 opozorila, da je nedavne proteste kmetov potrebno razumeti v širšem kontekstu njihovega slabega položaja, ne glede na dejanske posledice podpisa sporazuma. Kuhar je sicer povedal, da so negativne posledice za slovenskega kmeta mogoče, a nikakor ne v takšnem obsegu, kot se bojijo. "Nejevoljo kmetov je potrebno razumeti kot širše nezadovoljstvo, predvsem zaradi slabega upravljanja Evropske unije s kmetijstvom in v tem jih je potrebno podpreti. Upam, da jih bodo ti protesti predramili," je bil jasen.
"Kmetje imajo težave. Šibek ekonomski položaj, slab položaj predvsem prašičerejskega trga, pa denimo bolezni v govedoreji in prašičereji. Ne gre samo za ta sporazum z Mercosurjem, na katerega so se kmetje osredotočili, ampak za marsikaj drugega," še opozarja Erjavec. Dodaja, da je največja zaščita pred globalizacijo in tržnimi pritiski horizontalno povezovanje kmetov. "Sam sporazum ne ruši kmetov, je pa kamenček v mozaiku vsega kar se dogaja. Objektivne analize, tudi francoske, kažejo na to, da strahovi kmetov glede tega sporazuma niso upravičeni," je še poudaril Erjavec.
Zbornica: "veliko nihanje cen ob najmanjših motnjah trga"
Ne glede na nizke uvozne kvote, ki jih predvideva sporazum pa so pri KGZ prepričani, da bo poceni hrana iz držav Južne Amerike vplivala na ceno pridelkov in živali v Evropski uniji. "Slovensko kmetijstvo je v primerjavi z evropskim strukturno bistveno drugačno," opozarjajo. V Sloveniji imamo namreč eno najmanjših povprečnih velikosti kmetij (okoli sedem hektarjev), ki je v Evropski uniji nekajkrat višja, na Češkem pa je denimo kar 120 hektarjev.
"Smo tudi država z največjim deležem kmetijskih zemljišč v obdelavi na območjih z omejenimi dejavniki. Preko tričetrt vseh kmetijskih zemljišč je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Zaradi strukturne občutljivosti smo že sedaj priča velikim nihajem cene navzdol ob najmanjših motnjah na trgu, ki jih povzročijo uvozi poceni pridelkov," so sklenili na Zbornici.
Evropska komisija je sicer že predvidela sklad v višini okoli ene milijarde evrov, ki bi se lahko prožil v primeru prevelikega cenovnega nihanja v Uniji. To po mnenju KGZ dokazuje, da se tudi Evropska komisija zaveda tveganja, ki jih prinaša sporazum Mercosur in potrjuje njihove skrbi.
