Evropski parlament podprl digitalni evro: Je gotovina v nevarnosti?
Evropski parlament je glasoval o načelni podpori digitalnemu evru. Kaj prinaša elektronska gotovina ECB in in kako bi delovala v praksi?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Evropski parlament je v torek glasoval o letnem poročilu o delu Evropske centralne banke (ECB), v katerega je skupina 48 evropskih poslancev vključila tudi odlomek v podporo digitalnemu evru. Čeprav poročilo nima neposrednega zakonodajnega učinka, je glasovanje pomemben politični signal, ki bo pokazal razmerje sil glede enega ključnih finančnih projektov Evropske unije - digitalnega evra.
Poročilo so evropski poslanci večinsko podprli. 443 poslancev je glasovalo v prid dokumentu, 71 proti, 117 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Med ključnimi zaključki glasovanja je bilo predvsem prizadevanje, da Evropska centralna banka mora biti osvobojena političnih pritiskov, a hkrati ostati odgovorna. Poleg tega so poslanci podprli digitalni evro, a so se obenem zavezali, da bo tudi gotovina ohranila pomembno vlogo v plačevanju. Prav tako bo EU spodbujala ECB, naj postopoma konča nakupe državnih obveznic in se osredotoči na ohranjanje cenovne stabilnosti.
Digitalni evro je zamišljen kot elektronska oblika gotovine, ki bi jo izdajala ECB in bi dopolnjevala obstoječe oblike plačevanja, kot so gotovina in bančne kartice. Za razliko od kartičnih plačil, ki potekajo prek zasebnih ponudnikov, bi digitalni evro omogočal neposredno uporabo javnega digitalnega denarja. Po predlogu Evropske komisije bi bil dostopen prek digitalne denarnice, omogočal pa bi tako spletna kot fizična plačila, pri čemer transakcijam ne bi bilo mogoče slediti.
Svet predlog že podprl, parlament se še ni izrekel
Vprašanje digitalnega evra je v zadnjem času pridobilo na teži tudi zaradi geopolitičnih napetosti med Evropsko unijo in ZDA, saj projekt ponuja evropsko alternativo ameriškima plačilnima sistemoma Visa in Mastercard, ki trenutno prevladujeta v vsakdanjih plačilih. Države članice so predlog v Svetu EU že podprle, Parlament pa ostaja zadnji, ki o digitalnem evru ni podal jasnega stališča.
Del poslancev, med njimi tudi vodilni poročevalec Fernando Navarrete, zagovarja omejen obseg digitalnega evra, medtem ko so skrajno najbolj konservativne stranke projektu izrazito nenaklonjene. Podporniki poudarjajo, da bi digitalni evro okrepil evropsko monetarno suverenost, zmanjšal odvisnost od neevropskih ponudnikov ter povečal odpornost enotnega trga.
Kako bi digitalni evro sploh deloval?
Digitalni evro bi bil namenjen je vsakodnevnim plačilom (v trgovinah, na spletu, med posamezniki) kot dopolnilo bankovcem in kovancem, ne kot kriptovaluta ali produkt zasebnega izdajatelja. Projekt je po večletni “preiskovalni fazi” prešel v priprave, ECB pa redno objavlja poročila o napredku in zasnovi sistema.
Uvedbo digitalnega evra v EU potiskata predvsem Evropska komisija in ECB: Komisija je že predstavila zakonodajni predlog, nato pa morata besedilo uskladiti še Evropski parlament in Svet Evropske unije. V zadnjih pogajalskih dokumentih je poudarek na tem, da bi bil digitalni evro uporaben tako na spletu kot tudi fizično, denimo tudi ob izpadih povezave, in da bi bile osnovne storitve za uporabnike praviloma brezplačne, ob tem pa naj bi obstajale tudi omejitve zneskov hrambe zaradi finančne stabilnosti.
Varovalke zasebnosti
Ključni razlogi, ki jih navajajo institucije EU, so ohranitev denarne suverenosti v času upadanja uporabe gotovine, večja odpornost plačilnega sistema ter manjša odvisnost od zasebnih (tudi neevropskih) plačilnih shem in rasti zasebnih stabilnih kovancev. Ob tem ECB poudarja, da naj bi bil digitalni evro zasnovan z močnimi varovali zasebnosti: pri fizičnih plačilih naj bi bila zasebnost enaka gotovinskim plačilom, pri spletnih transakcijah pa naj bi se uporabljalo šifriranje, pri katerem ECB ne bi videla osebnih podatkov uporabnikov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
