6400 ton odpadkov pri znanem zlatarju: mikroplastika ušla v okolico
Preiskava na Hrvaškem je prinesla zaskrbljujoče ugotovitve. Strokovnjaki so opozorili na posledice, ki se ne končajo tam, kjer se konča odlagališče.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V zaledju hrvaške Dalmacije, nedaleč od Zadra in v bližini Benkovca, se razkriva okoljska zgodba, ki dobiva vse bolj zaskrbljujoče razsežnosti. Na območju nekdanjega kamnoloma so strokovnjaki odkrili najmanj 6427 ton odpadkov, med njimi plastiko, gumo, tekstil in kovine. Zdaj pa je prišlo na dan še nekaj bolj skrb vzbujajočega – mikroplastiko so našli tudi zunaj odlagališča, več deset metrov stran.
Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je objavil nove ugotovitve izvedencev, ki razkrivajo precej bolj zapleteno okoljsko zgodbo, kot bi lahko sklepali ob pogledu na odlagališče v Benkovačkem Selu.
Na območju nekdanjega kamnoloma Adria so strokovnjaki našli mešanico plastike, gume, tekstila, kovin, gradbenih odpadkov in drugega materiala.
Toda med najbolj zaskrbljujočimi ugotovitvami je mikroplastika. Kot je poročal hrvaški Index, so dodatne analize pokazale, da delci niso ostali znotraj meja odlagališča, temveč so jih našli tudi v okoliškem terenu.
Na kupu več kot 6400 ton odpadkov
Obseg odlagališča je presenetljiv. Z geofizikalnimi meritvami so strokovnjaki ocenili, da zavzema približno 14.775 kubičnih metrov. Izračun na podlagi izmerjene gostote je pokazal, da je na območju najmanj 6427 ton odpadkov. Odpadki so razporejeni na približno 3675 kvadratnih metrih, ponekod pa segajo več kot štiri metre globoko. Na nekaterih delih se odlagališče dviga skoraj devet metrov nad okoliškim terenom.
V ospredju baker, svinec, cink in antimon
Laboratorijske analize so razkrile tudi povišane koncentracije nekaterih kovin. Najvišje izmerjene vrednosti bakra so dosegle 12.200 miligramov na kilogram, cinka 1150, svinca 494, antimona pa 474 miligramov na kilogram.
Posebej izstopa antimon. Pri testih izluževanja se je izkazal za bolj mobilen od drugih analiziranih elementov.
V štirih od 19 vzorcev so bile ugotovljene vrednosti nad kriterijem za sprejem na odlagališče nenevarnih odpadkov. Vendar niso dosegle meje, ki velja za odlagališča nevarnih odpadkov.
To pomeni, da odpadkov na podlagi teh rezultatov ni mogoče preprosto označiti za nevarne. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da kemične oblike posameznih kovin niso bile v celoti določene, zato ni mogoče zanesljivo opredeliti vseh njihovih možnih učinkov na okolje. Po drugi strani pa je izračun potencialne nevarne lastnosti HP14 pri vseh treh analiziranih sestavljenih vzorcih presegel predpisano mejo.
Biološki test je pokazal nekoliko drugačno sliko. Testi na organizmu Daphnia magna niso potrdili akutne ekotoksičnosti izlužka.
Najbolj zaskrbljujoč del: mikroplastika, našli so jo 30 metrov stran
Še več pozornosti kot kovine pa vzbuja plastika. Strokovnjaki so v vzorcih našli sekundarno mikroplastiko, sintetična vlakna in delce gume. Gre predvsem za majhne delce, velike približno od 100 mikrometrov do dveh milimetrov. Nastali naj bi z mehanskim razpadanjem in obrabljanjem večjih kosov plastike. To pa ni več zgolj problem samega odlagališča.
Strokovnjaki so nato vzorce odvzeli še na 19 lokacijah znotraj in zunaj odlagališča. Rezultati so pokazali, da se mikroplastika pojavlja tudi v okolici. To je eden ključnih novih podatkov.
Zanesljivo identificirane polimerne delce so našli ob južnem robu odlagališča ter na območju severno in severovzhodno od njega. Nekatere lokacije so bile od roba odpadkov oddaljene približno 20 do 30 metrov. Strokovnjaki menijo, da bi se mikroplastika lahko širila z vetrom, pri njenem premikanju pa imajo lahko pomembno vlogo tudi padavinske vode.
Na območju, oddaljenem približno 150 metrov, mikroplastike niso potrdili. Med to lokacijo in odlagališčem je tudi skalna pregrada. Za zdaj je tako mogoče zanesljivo potrditi lokalno širjenje na razdalji približno 20 do 30 metrov.
Index je ob objavi ugotovitev izpostavil prav ta del dopolnitve izvedenskega mnenja, saj kaže, da okoljski vpliv odlagališča ni nujno omejen na površino, kjer so odpadki neposredno odloženi.
»Nevarnost za okolje ni zanemarljiva«
Strokovnjaki opozarjajo, da mikroplastika v okolju razpada zelo počasi. Večji kosi plastike se lahko zaradi mehanskih vplivov še naprej drobijo in ustvarjajo vedno manjše delce. Če bo odlagališče ostalo odprto in izpostavljeno vremenskim vplivom, se lahko proces nadaljuje.
Dež, veter in mehansko trošenje lahko pomenijo nove poti širjenja.
»Raven nevarnosti za okolje ni zanemarljiva,« ugotavljajo izvedenci. Pri tem opozarjajo na obstojnost mikroplastike, njeno nadaljnje drobljenje ter možnost prenosa z vetrom in padavinskimi vodami.
Po njihovi oceni bi odstranitev odpadkov in sanacija območja bistveno zmanjšali možnost nadaljnjega nastajanja in širjenja mikroplastike.
Kaj pa pitna voda?
Vprašanje, ki se ob takšnem odkritju postavlja skoraj samo od sebe, je, ali je ogrožena tudi podzemna voda.
Območje leži na kraškem terenu. To pomeni, da lahko padavinska voda skozi tla in razpoke prodira v podzemlje ter s seboj prenaša različne snovi. Za zdaj pa ni dokazov, da bi odlagališče že onesnažilo katerega od spremljanih virov pitne vode.
Monitoring izvirov Biba, Kakma, Kožlovača in Turanjsko jezero v obdobju opazovanja ni pokazal preseganja predpisanih parametrov za vodo, namenjeno človekovi uporabi. A zgodba s tem ni zaključena.
Prav zaradi kraškega terena in odprtega načina odlaganja strokovnjaki dolgoročnega tveganja ne izključujejo. Posebej opozarjajo na antimon, ki je pokazal večjo mobilnost in bi lahko predstavljal pomemben pokazatelj morebitnega širjenja onesnaženja skozi podzemni sistem.
Ljudje za zdaj niso neposredno ogroženi
Najbližje hiše so od odlagališča oddaljene več kot kilometer, zato strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutna neposredna izpostavljenost prebivalstva omejena. Večje tveganje predstavlja neposreden stik z odpadki. Predvsem ljudje, ki bi material odstranjevali, premeščali ali z njim drugače ravnali, bi bili lahko izpostavljeni več dejavnikom tveganja.
V analiziranem materialu niso odkrili patogenih mikroorganizmov, prav tako niso ugotovili radioaktivnosti, ki bi presegala naravno ozadje.
Toda če bo odpad ostal tam še naprej, lahko težava postane vse večja. Plastika se bo lahko še naprej drobila, mikrodelci širili, mobilne kovinske frakcije pa bodo pod vplivom vremenskih razmer lahko predstavljale dolgoročno okoljsko tveganje.
USKOK dokumente objavil zaradi javnega interesa
USKOK je izvedensko dokumentacijo javno objavil kljub temu, da je sama preiskava tajna. Kot razlog so navedli upravičen interes javnosti.
Preiskava sicer ni usmerjena proti Pašku Dodiću. Ta v postopku zaradi odpadkov ni osumljen. Je pa osumljena njegova žena Franciska Dodić, ki je bila povezana s podjetjem Izoxeco, kjer je sodelovala tudi Monika Šincek.
Preiskava je usmerjena proti več osumljencem, ki naj bi delovali v okviru hudodelskega združenja in bili povezani z različnimi kaznivimi dejanji zoper okolje in gospodarstvo.
Primer tako dobiva novo okoljsko dimenzijo. Ne gre več samo za vprašanje, kdo je na območje pripeljal več tisoč ton odpadkov, temveč tudi za vprašanje, kako daleč se bodo posledice njihovega odlaganja še širile. Po poročanju Indexa so prav ugotovitve o mikroplastiki zunaj območja odlagališča tiste, ki dajejo zgodbi novo težo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
