Jadran poln turistov, zdravniki pa opozarjajo na porast nalezljive okužbe
Po plažah se širi okužba, ki jo mnogi zamenjajo za nedolžno ranico Poznate prve znake "sladkih krast"?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletni meseci poleg brezskrbnih dni na plaži prinašajo tudi več nekaterih okužb, ki jim ustrezajo toplota, vlaga in poškodovana koža. Na Hrvaškem v teh dneh največ pozornosti namenjajo impetigu, bolj znanemu kot "sladke kraste", saj zdravniki v Splitu opažajo povečano število obolelih otrok.
Kot poroča hrvaški Jutarnji list, so na več primerov opozorili epidemiologi Zavoda za javno zdravstvo Splitsko-dalmatinske županije. Čeprav mnogi menijo, da je okužba povezana s kopanjem v morju, strokovnjaki poudarjajo, da morje samo po sebi ni vzrok za impetigo.
"Sladke kraste" niso nedolžne: zelo nalezljiva okužba se hitro širi
Večje tveganje predstavljajo poletne razmere – otroci so več zunaj, igrajo se na plaži, dobijo manjše praske, odrgnine ali pike žuželk. Okužba se lahko hitro prenaša tudi prek skupnih brisač, oblačil in drugih predmetov, ki jih uporablja okužena oseba.
Impetigo je površinska bakterijska okužba kože, ki jo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Največkrat se pojavi pri otrocih, prvi znaki pa so majhni mehurčki, ranice ali rdečina na koži. Ko mehurčki počijo, se pojavijo značilne rumenkaste oziroma "medene" kraste, zaradi katerih je bolezen dobila svoje ljudsko ime. Ker je okužba zelo nalezljiva, se lahko hitro razširi med otroki v vrtcih, šolah ali na počitnicah. Zdravniki zato svetujejo, da otrok z znaki impetiga ne obiskuje kolektiva, dokler se ne začne zdravljenje in dokler ni več nevarnosti za prenos okužbe.
Poletje ni le čas za kopanje: Zdravniki opozarjajo na pogoste okužbe
Impetigo pa ni edina okužba, ki se v toplih mesecih pojavlja pogosteje. Med pogostejšimi težavami je tudi tako imenovano "plavalčevo uho" oziroma vnetje zunanjega sluhovoda. Težava nastane, ko voda dlje časa ostane v ušesu in ustvari ugodne pogoje za razvoj bakterij. Prvi simptomi so običajno srbenje, občutek zamašenega ušesa in bolečina, ki se lahko okrepi ob dotiku.
Toplota in vlaga spodbujata tudi razvoj folikulitisa, vnetja lasnih mešičkov, ki se pokaže kot drobni rdeči izpuščaji oziroma mozoljčki. Pogosto se pojavi na mestih, kjer mokre kopalke dolgo ostanejo ob koži.
Strokovnjaki zato svetujejo, da se po kopanju čim prej preoblečemo v suha oblačila, še posebej pri otrocih, ki po izstopu iz vode pogosto še več ur ostanejo na plaži.
Posebna previdnost velja pri odprtih ranah, odrgninah in svežih poškodbah kože. Poškodovana koža je namreč lažja vstopna točka za bakterije. Če se po kopanju okoli rane pojavijo rdečina, oteklina, bolečina ali izcedek, je potreben posvet z zdravnikom.
Strokovnjaki: Morju se ni treba izogibati
Kljub povečanju nekaterih okužb zdravniki poudarjajo, da ni razloga za paniko in da se morju ni treba odpovedati. Pomembna je predvsem dobra higiena in nekaj preprostih ukrepov.
Priporočajo redno tuširanje po kopanju, čimprejšnje preoblačenje mokrih kopalk, uporabo lastne brisače ter izogibanje kopanju z odprtimi ranami.
Najpomembnejše je, da spremembe na koži opazimo pravočasno. Hitro prepoznavanje simptomov pogosto pomeni tudi lažje zdravljenje in manj zapletov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
