Tri mesece je živel za eno vlogo, danes navdušuje gledalce po vsej regiji
V filmu Raztrgan (Pokidan) je Mladen Sovilj prevzel vlogo, ki od igralca zahteva tanko ravnotežje med estradnim bliščem in notranjim nemirom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mladen Sovilj, igralec iz Pančeva, ki ga je širše občinstvo spoznalo v serijah Klan, Južni veter (Južni vetar) in Morilci mojega očeta (Ubice mog oca), je v filmu Raztrgan (Pokidan) prevzel eno svojih najtežjih vlog doslej. V filmu režiserke Suzane Purković igra pevca Peđo Kovača. Lik, ki ga uprizarja, je zasnovan po življenjski zgodbi Aleksandra Vuksanovića, javnosti bolj znanega kot Aca Lukas.
V pogovoru za Kurir je Sovilj poudaril, da film ni klasična biografija. Ustvarjalci po njegovih besedah niso želeli slepo slediti dejstvom iz Lukasovega življenja, temveč so si dovolili umetniško svobodo. Resnična zgodba jim je ponudila izhodišče, film pa je odprl prostor tudi za širše teme: slavo, padce, notranje razpoke in ceno javnega življenja.
Za igralca je bil poseben izziv že to, da je igral človeka, ki je še živ in ga je lahko spoznal od blizu. Z Lukasom je preživel precej časa, pri tem pa ga ni zanimal samo kot pevec in šovmen. Kot je povedal, v človeku hitro odkriješ tudi druge odtenke, zato ga ni želel gledati zgolj skozi podobo estradne zvezde.
Sovilj je že prej dokazal, da zna igrati moške, ki nosijo v sebi napetost, ranljivost in nevarnost. Gledalci platforme MOVE ga lahko spremljajo tudi v seriji Gostilna na Balkanu, kjer njegova prezenca pomembno nosi zgodbo, povezano z burnim svetom glasbe, slave in osebnih zlomov. Prav zato je njegova vloga v filmu Raztrgan (Pokidan) logično nadaljevanje igralske poti, na kateri ga vse pogosteje čakajo kompleksni, notranje razklani liki.
Da je bilo snemanje zahtevno, razkriva že začetek produkcije. Prvo sceno so posneli v beograjski Areni pred približno 20.000 ljudmi, naslednjo pa sta z igralko Marijo Pikić snemala sama v majhni garsonjeri. Sovilj je povedal, da je prav v takšnih nasprotjih lepota igralskega poklica. Film so snemali 83 dni, celoten proces pa je opisal kot veliko tveganje in kot »ples po tanki žici«.
Zanimivo je tudi, da vloga ni nastajala samo pred kamero. Sovilj je razkril, da je z režiserko Suzano Purković tri mesece in pol pri njej doma delal na scenariju. Skupaj sta ga precej spreminjala, igralec pa je sam pisal tudi nekatere replike svojega lika. Pisanje ga sicer zanima že dolgo, pri tem projektu pa je postalo pomemben del priprav na snemanje.
Poseben izziv je bil tudi klavir. Sovilj pri prizorih igranja ni imel dvojnika, temveč je za instrument sedel sam. Pomagal mu je pianist Boris Metikoš, s katerim je vadil zahtevnejše prizore. Kot pravi, mu to ni predstavljalo bremena, temveč mu je pomagalo, da je lažje začutil, da je pred kamero res pevec Peđa Kovač.
Čeprav ga režiserji pogosto vidijo v vlogah problematičnih ali nevarnih moških, Sovilj v njih vedno išče novo psihologijo, drugačen ritem in drugačno notranjo razpoko. Pravi, da poskuša pri vsakem poiskati drugačnost. Zato tudi Peđa Kovač ne deluje kot imitacija Ace Lukasa, temveč kot samostojen filmski lik, ki iz resničnega življenja vzame energijo, nato pa jo preoblikuje v igralsko interpretacijo.
Sovilja čaka tudi nova mednarodna izkušnja v špansko-srbski seriji Brazgotina (Ožiljak), ki nastaja za Amazon in Telekom Srbija. O podrobnostih še ne govori, a njegova vse močnejša prisotnost v večjih projektih kaže, da iz igralca izrazitih stranskih vlog prerašča v obraz, ki lahko nosi celotno zgodbo.
Mladena Sovilja širše občinstvo pozna tudi iz serije Morilci mojega očeta (Ubice mog oca), še izraziteje pa se njegova igralska magnetnost razpre v Gostilni na Balkanu (Kafana na Balkanu), kjer se znova potopi v Peđo Kovača – moškega na robu slave, strasti in osebnega zloma. Obe seriji, ki sta dostopni na platformi MOVE, ponujata Sovilja v njegovi veličini: kot igralca, ki dobro predstavi moške na robu, razpete med privlačnostjo, ranljivostjo in nevarnostjo.