Graševa hči Zdravku Čoliću: Prosim, nehaj peti
Petar Grašo je razkril prikupno anekdoto iz družinskega doma: njegova hči Alba je Zdravka Čolića med petjem prosila, naj utihne, saj je gledala svojo najljubšo risanko.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Petar Grašo o družinskem življenju s Hano Huljić le redko govori, zato njegove anekdote o otrocih vedno pritegnejo veliko pozornosti. Tokrat je razkril prizor, ki se je pred nekaj meseci odvil v njihovem domu, ko jih je obiskal Zdravko Čolić.
Za tri leta in pol staro Albo so znani obrazi, ki jih drugi spremljajo na televiziji ali občudujejo na velikih odrih, preprosto prijatelji njenih staršev. Grašo je pojasnil, da se deklica še ne zaveda, kako prepoznavni so nekateri njihovi gostje.
V njihov dom prihajajo tudi Jelena Rozga, Nina Badrić in Zdravko Čolić, zanjo pa so takšni obiski povsem običajen del vsakdana. Prav zato je bil njen odziv na Čolićevo petje tako neposreden in nepričakovan.
Ko je eden največjih glasov regionalne glasbe med druženjem zapel, je Alba prišla iz sobe in mu brez zadržkov dejala: »Prosim, nehaj peti! Gledam risanko.«
Grašo se je dogodka spomnil z nasmehom. Čolića je namreč kot otrok oboževal in si težko predstavlja, da bi se pri štirih letih tako odzval na njegov nastop v domači dnevni sobi. Če bi mu pevec takrat zapel na domu, je dejal, bi bil od navdušenja povsem prevzet.
Hčerin odziv ga je zabaval prav zaradi njene popolne neobremenjenosti s slavo. V šali jo je označil za malo navihanko, ki ne ve, koga je pravkar prosila, naj utihne. Čolić, čigar pesmi že desetletja poslušajo različne generacije po vsej nekdanji Jugoslaviji, je bil zanjo tisti večer zgolj gost, ki jo je zmotil med gledanjem risanke.
Anekdota je razkrila tudi nekaj bistvenega o načinu, kako Grašo in Hana vzgajata svoja otroka. Čeprav odraščata v družini, tesno povezani z glasbo, ju starša ne želita usmerjati v poklic ali življenjsko pot, ki si je ne bi izbrala sama.
Pomembneje se jima zdi, da imata otroka prostor za lastne želje, odločitve in morebitne napake. Grašo je poudaril, da hčere ne bosta silila v nekaj, česar si ne želi, pri vsem, česar se bo lotila, pa bo lahko računala na njuno podporo.
Svojo starševsko vlogo je opisal s prispodobo vetra v jadrih. Z ženo želita otrokoma pomagati, ju spodbujati in jima stati ob strani, vendar bosta morala jadra dvigovati in spuščati sama. Starši lahko po njegovem prepričanju ponudijo varnost in oporo, ne morejo pa namesto otroka krmariti skozi njihovo življenje.
Petar Grašo in Hana Huljić zasebnost svoje družine skrbno varujeta. V javnosti le redko govorita o otrocih, še redkeje pa delita podrobnosti iz domačega okolja. Prav zato je zgodba o nepričakovanem Čolićevem nastopu razkrila topel in povsem vsakdanji trenutek iz sveta, ki ga javnost običajno vidi le od daleč.
Za Albo tisti večer v hiši ni pel glasbeni idol več generacij, temveč obiskovalec, ki je preglasil njeno risanko. Prav v tej otroški neposrednosti pa se skriva čar zgodbe: slava zanjo še nima posebne teže, zato lahko tudi Zdravku Čoliću brez pomisleka pove, da si je izbral neprimeren trenutek za petje.
