Glasba in filmi? Super! Glasbeni filmi? Še bolje!
Če bi pred desetimi leti vprašali poznavalce, kateri žanr bo v prihodnosti eden najbolj donosnih in priljubljenih, verjetno ne bi rekli, da gre za glasbene biografije.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če bi kdo napovedoval prihodnost, bi prej verjetno omenili superjunake, znanstveno fantastiko ali kriminalke. In čeprav po dobičkonosnosti tudi vse to drži, bi malokdo stavil tudi na glasbene biografije. A prav te so v zadnjih letih postale eden največjih filmskih fenomenov.
Filmi o glasbenikih danes redno polnijo kinodvorane, osvajajo prestižne nagrade in ustvarjajo milijonske zaslužke. Bohemian Rhapsody, film o skupini Queen, in letošnja uspešnica Michael, o Michaelu Jacksonu, sta oba zaslužila skoraj milijardo dolarjev.
In zakaj so tako uspešni? Odgovor je presenetljivo preprost: združujejo dve stvari, ki ju ljudje že tako ali tako obožujejo – glasbo in dobre zgodbe. Občinstvo pač preprosto obožuje zgodbe o vzponih, padcih, talentu, slavi in osebnih tragedijah svojih glasbenih idolov, pa čeprav že dobro vedo, kako se zgodba konča.
Študije pravijo …
Ostro oko raziskovalcev tega pojava ni zgrešilo. Študije ugotavljajo, da sodobni glasbeni biografski filmi gledalcem ne ponujajo zgolj življenjske zgodbe umetnika, ampak tudi ponovno doživetje njegovih največjih glasbenih trenutkov. Gre za nekakšno rekonstrukcijo koncertov in zgodovinskih nastopov za novo generacijo občinstva.
Raziskovalec Jesse Schlotterbeck je že leta 2008 pisal o »ponovnem vzponu glasbenega biografskega filma«, ki se je začel s filmi, kot sta »Ray« in Hoja po robu (Walk the Line). Po njegovem mnenju ti filmi uspešno združujejo elemente klasičnega muzikala in biografske drame.
Podobno ugotavljata tudi Lee Marshall in Isabel Kongsgaard z univerze v Bristolu, ki poudarjata, da občinstvo privlači občutek, da končno vidi »pravo zgodbo« za slavno javno podobo glasbenika.
Od Freddieja do Elvisa
Čeprav se je vzpon glasbenih biografij začel že več let prej in so vztrajno in počasi osvajale srca gledalcev po vsem svetu, se je prava eksplozija zgodila leta 2018 s filmom Bohemian Rhapsody. Zgodba o skupini Queen in Freddieju Mercuryju je postala globalni hit, zaslužila več kot 900 milijonov dolarjev in osvojila štiri oskarje.
Sledil je Rocketman o Eltonu Johnu, ki je žanr osvežil z bolj muzikalnim pristopom in navdušil kritike. Leta 2022 je občinstvo osvojil še Elvis z Austinom Butlerjem v glavni vlogi, medtem ko novejši filmi o Bobu Dylanu, Whitney Houston in Michaelu Jacksonu dokazujejo, da zanimanje za glasbene biografije še zdaleč ne pojenja.
A medtem ko Hollywood obuja svetovne glasbene ikone, se je na Balkanu razvil nekoliko drugačen fenomen.
Toma – film, ki je presegel pričakovanja
Ko je leta 2021 prišel v kina film Toma, marsikdo ni pričakoval, da bo postal eden največjih regionalnih filmskih dogodkov zadnjih let.
Film pripoveduje zgodbo legendarnega pevca Tome Zdravkovića, človeka, ki je živel skoraj tako burno, kot je prepeval. Njegove pesmi so bile polne bolečine, ljubezenskih razočaranj in nostalgije, zato ni presenetljivo, da je tudi film nagovoril občinstvo vseh generacij.
Uspeh filma ni temeljil le na glasbi, temveč predvsem na čustvih. Gledalci niso dobili zgolj zgodbe o pevcu, ampak portret človeka, ki je svoje življenje dobesedno prelil v pesmi.
Nedelja – zgodba o Džeju Ramadanovskem
Uspehu Tome je sledila še Nedelja, posvečena enemu najbolj priljubljenih pevcev narodne glasbe na Balkanu – Džeju Ramadanovskemu.
Film, ki so ga kasneje razširili tudi v serijo, spremlja njegovo otroštvo na beograjskem Dorćolu, težko mladost in pot do glasbene slave. Dodana vrednost Nedelje pa je, da ne prikazuje zgolj zvezdnika in njegovega življenja, temveč tudi družbene razmere, v katerih je odraščal.
Prav zato je zgodba delovala pristno in se dotaknila številnih gledalcev, ki so v Džeju vedno videli »enega izmed svojih«.
Gostilna na Balkanu – življenje Ace Lukasa
Kot najnovejši primer tega trenda izstopa Gostilna na Balkanu (Kafana na Balkanu). Ne gre le za posamezen film, ampak za ambiciozno filmsko-serijsko pripoved. Projekt se je začel s filmoma »Pokidan« in »Stravično«, svoj epilog pa je dobil v obliki priljubljene 12-delne serije.
Zasnovan je na življenjski zgodbi Ace Lukasa – od začetkov do največjih uspehov, predvsem pa se osredotoča na njegovo osebno življenje, padce, odvisnosti in škandale. A v nasprotju z drugimi glasbenimi biografijami so se ustvarjalci odločili za malce drugačen pristop, da bi si dali več manevrskega prostora. Glavni junak namreč ni Aca Lukas, temveč Peđa Kovač, kar je pomenilo več umetniške svobode, a tisti, ki spremljajo Lukasovo življenje, so hitro lahko potegnili vzporednice.
Več kot nostalgija
Čeprav se zdi, da so glasbene biografije predvsem nostalgija za starimi časi, gre v resnici za precej širši pojav. Glasba ima posebno moč – povezana je s spomini, čustvi in identiteto. Ko se temu pridruži še dobra filmska zgodba, nastane kombinacija, ki jo občinstvo skoraj vedno nagradi.
In če sodimo po uspehu filmov o Tomi, Džeju, Aci Lukasu, Freddieju Mercuryju ali Elvisu, se zlata doba glasbenih biografij še dolgo ne bo končala.
