Kaj bi storili vi? Najtežje moralne odločitve iz serije 12 besed
Kaj je težje – ujeti kriminalca ali se odločiti, kaj je prav?
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav v tem se skriva moč srbske serije 12 besed (12 reči). Čeprav gre na prvi pogled za kriminalno-sodno dramo, gledalcev ne pritegnejo le napete preiskave in sodni obračuni. Še bolj jih pritegnejo odločitve, pred katerimi se znajdejo glavni junaki. Odločitve, pri katerih ni jasnega odgovora. Tiste, ob katerih se nehote vprašamo: Kaj pa bi naredil jaz?
Psihologi pravijo, da so zgodbe z moralnimi dilemami veliko bolj privlačne, ker gledalca prisilijo, da aktivno razmišlja in se postavi v kožo likov. Namesto da bi le spremljal dogajanje, začne sam iskati odgovore.
Preverite, kako bi se odločili vi.
1. Vaš klient je verjetno kriv. Bi ga še vedno branili?
Predstavljajte si, da ste odvetnik.
Vaša naloga je braniti človeka, obtoženega hudega kaznivega dejanja. Med pripravami na sojenje pa postane skoraj očitno, da je storilec res on.
Bi še vedno naredili vse, da bi ga rešili zapora?
Ali pa bi vas vest ustavila?
To ni vprašanje brez odgovora. Celoten pravni sistem temelji na tem, da ima vsak človek pravico do obrambe, ne glede na to, česa je obtožen. Odvetnikovo delo v kazenskem postopku ni moralno opravičevanje domnevnega zločina, temveč varovanje pravnega položaja stranke. Prav zato odvetnik ne zagovarja nujno dejanja, ampak pravico do poštenega postopka.
2. Bi izdali najboljšega prijatelja?
Nekega dne izveste nekaj, kar lahko policiji pomaga rešiti primer.
Težava?
Dokaz vodi do vašega najboljšega prijatelja.
Če boste spregovorili, bo morda končal v zaporu.
Če boste molčali, bo nekdo drug ostal brez pravice.
Raziskave kažejo, da judje pogosto dajejo prednost zvestobi do bližnjih pred abstraktnim občutkom pravičnosti. Znanstvene raziskave o takoimenovanih žvižgačih (ljudeh, ki prijavijo nepravilnosti) je pokazala, da ljudje prijavljanje kaznivih dejanj znotraj svoje skupine, v katero spadajo prijatelji, družina, pa tudi sodelavci, podzavestno dojemajo kot izdajo, ne pa kot dejanje pravičnosti.
3. Je ena laž lahko prava odločitev?
Večina nas je že slišala rek: Vedno govori resnico.
Toda kaj, če bi resnica nekomu uničila življenje?
Ali pa bi ena sama laž rešila nedolžnega človeka?
Filozofi se o tem prepirajo že stoletja. Immanuel Kant je trdil, da je laganje vedno napačno, drugi pa menijo, da so včasih pomembnejše posledice kot samo dejanje. Glavni junaki se v kriminalkah pogosto znajdejo točno v tej Kantovi dilemi: ali ravnati po pravilih in zakonih (Kant) ali pa pravila prekršiti in lagati, da bi zaščitili svoje bližnje (utilitarizem in zvestoba)?
4. Koliko je vredna vaša služba?
Predstavljajte si, da odkrijete veliko korupcijsko afero.
Če jo razkrijete, boste verjetno izgubili službo.
Morda tudi prijatelje.
Lahko celo ogrozite svojo družino.
Če boste molčali, bo življenje teklo naprej.
Le vi boste vedeli, da ste pogledali stran.
Prav zato številni žvižgači po svetu dolgo oklevajo, preden spregovorijo. Raziskave kažejo, da razkrivanje nepravilnosti pogosto prinese visoko osebno ceno. Večina žvižgačev se tako po razkritju nepravilnosti sooči z neposrednimi povračilnimi ukrepi s strani delodajalca ali sodelavcev. Dolgotrajni sodni postopki, medijski pritisk in izguba socialne mreže pa lahko vodijo do hudih zdravstvenih težav.
5. Si vsak zasluži drugo priložnost?
Nekdo je pred leti storil hudo napako.
Kaznovan je bil.
Danes želi začeti znova.
Bi mu zaupali?
Ali človeka za vedno določajo njegove najhujše odločitve?
Ali pa bi morali gledati predvsem na to, kakšen je postal danes?
Kriminologi opozarjajo, da je uspešna vrnitev v družbo eden ključnih dejavnikov, ki zmanjšujejo možnost ponovitve kaznivih dejanj. To se kaže v državah, ki močno vlagajo v rehabilitacijo in vrnitev v družbo (npr. Skandinavske države), saj beležijo med najnižjimi stopnjami ponovitve kaznivih dejanj na svetu.
Prav v tem je čar serije
Ravno zato je 12 besed več kot običajna kriminalka. Ne ponuja preprostih odgovorov in gledalca ne vodi za roko. Namesto tega ga ves čas postavlja pred vprašanja, na katera ni enostavno odgovoriti.
Kdo ima prav?
Kdo laže?
Ali cilj res opravičuje sredstva?
In ali lahko človek ostane dober, ko se znajde v svetu, kjer skoraj nihče ni popolnoma nedolžen?
Morda je prav zato serija tako močno pritegila gledalce po vsej regiji. Ne zato, ker bi prikazovala le kriminal in sodne procese, ampak zato, ker nas opominja, da so najtežje bitke pogosto tiste, ki jih bijemo sami s svojo vestjo.
S čim vsem pa se morajo še soočati liki v seriji 12 besed, si lahko ogledate na platformi MOVE.
