Z žalno slovesnostjo so se poklonili žrtvam frankolovskega zločina
Minulo soboto je bila na Stranicah žalna slovesnost v spomin in poklon frankolovskim žrtvam. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
»Frankolovski poboj je eden najhujših in najbolj pretresljivih zločinov, ki so se zgodili na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Takšnih grozot človek preprosto ne more in ne sme pozabiti, saj nas spomin nanje sooča z globoko resnico – kako tanka plast je človečnost, ki se lahko v trenutku pogrezne v brezno nasilja,« je na žalni slovesnosti v spomin in poklon frankolovskim žrtvam poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič in opozoril na nevarnost ponavljanja nasilja in razčlovečenja v sodobnem svetu.
Sto za enega
Občine Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Vojnik in Celje vsako leto februarja z žalno slovesnostjo obeležijo spomin na enega najhujših in najbolj pretresljivih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno, ko so nacisti v Grabnu pri Stranicah obesili 99 domoljubnih Slovencev in enega ustrelili.
Povod za zločin je bilo nemško maščevanje zaradi zasede drugega bataljona Bračičeve brigade v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel nemški okrožni vodja za Celje Anton Dorfmeister, ki je zaradi posledic ran naslednji dan umrl v celjski bolnišnici. Nemci so zato 12. februarja 1945, le tri mesece pred koncem vojne, na Stranice pripeljali talce iz celjskega zapora Stari pisker, v katerega so že dan prej pripeljali tudi talce iz Maribora in Trbovelj. Za smrt enega nacista so za maščevanje vzeli življenja stotih nedolžnih ljudi.
Ta dan so na močno zastraženo prizorišče zločina že pred osmo uro zjutraj štirje kamioni pripeljali talce, približno uro kasneje so z dodatnima dvema kamionoma pripeljali še zapornike, ki so bili prisiljeni izkopati grobove. Koliko krutosti je bilo v ljudeh, ki so bili del te okupacijske vojske, ponazarja tudi podatek, da sta se za vlogo rabljev prostovoljno javila dva nemška policista. Na jablane ob cesti sta obešala talce, ponekod tudi po pet ljudi na eno drevo. Obešenih je bilo 99 talcev, eden je bil ustreljen ob poskusu bega. Njihova trupla so tisti dan pustili viseti še več ur.
Simbol sistematičnega terorja
Kot je na spominski slovesnosti poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je bila okrutnost ljudi, ki so nosili nemško uniformo, le ena plat zgodbe. »Druga, nič manj pomembna, je to, da je imel okupator natančno vzpostavljen sistem represije, do potankosti začrtano politiko terorja in različne oblike kolektivnega kaznovanja. Obešanje ali streljanje talcev ni nikoli vojaška nuja. Je zavestna politika terorja, namenjena širjenju strahu, maščevanju in ponižanju človeka. Kot taka ostaja zavržna v vsakem času,« je poudaril.
»Spomini na ta dogodek pred 81 leti kličejo po temeljitem premisleku o tem, kako je mogoče, da se v ljudeh rojeva takšno zlo; kaj privede do tega, da iz človeka privre takšno nasilje; in zakaj se nasilje ter vojne še vedno ponavljajo brez konca in kraja,« je poudaril Marko Lotrič.
Dodal je, da tudi danes, ko spremljamo vojne in nasilje po svetu, prepoznamo mehanizme, ki spominjajo na logiko nemškega okupacijskega terorja: kolektivno kaznovanje, napade na civilno infrastrukturo, uporabo nasilja kot sporočila in ustvarjanje strahu kot sredstva nadzora. »Ponavljajo se vzorci razčlovečenja, normalizacije brutalnosti in nevarno prepričanje, da je cilje mogoče doseči le z demonstracijo sile,« je bil jasen letošnji slavnostni govornik.
Obstaja tudi prost pretok nasilja
Lotrič je opozoril tudi na zaskrbljujoče vzporednice s sodobnim svetom, v katerem še vedno prihaja do kolektivnega kaznovanja, napadov na civiliste in do normalizacije nasilja. Izpostavil je, da smo danes priča prostemu pretoku informacij, a tudi nasilja, ki ga mediji vsakodnevno prinašajo v naše domove, pri čemer obstaja nevarnost, da družba ob njem postane ravnodušna. Opozoril je, da so norme mednarodnega in humanitarnega prava pogosto kršene, medtem ko mednarodne ustanove nimajo vedno dovolj moči za preprečevanje nasilja.
Ob koncu je poudaril, da množični zločini nikoli ne nastanejo nenadoma, temveč so posledica dolgotrajnega širjenja sovraštva, propagande in razčlovečenja. Kot primer je navedel vojne ob razpadu Jugoslavije, ki so pokazale, kako lahko ideologije sovraštva pripeljejo do najhujših zločinov. »Tudi danes algoritmi sovražnega govora, dezinformacij in propagande ustvarjajo okolje, ki lahko postane humus sovraštva, nasilja in terorja. Še pred nekaj leti smo mislili, da nam je demokracija dodeljena, da so človekove pravice zagotovljene, da je mir stalnica – danes ni več tako,« je poudaril in dodal, da spomin na frankolovske žrtve ni le poklon mrtvim, temveč predvsem opomin vsem živim.
Venec k spominskemu obeležju ob grobovih so položili župani Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc, Občine Vojnik Branko Petre, Občine Vitanje Andraž Pogorevc ter podžupana Mestne občine Celje Samo Seničar in Občine Zreče Drago Šešerko.
Več utrinkov z dogodka si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
