Steklenice piva tudi kot »gradbeni pripomoček«
Razstava v Muzeju Laško obiskovalce popelje v zgodovino piva in med bogato zbirko pivovskih steklenic.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Muzeju Laško tradicionalno pripravijo razstavo, ki predstavlja uvod v praznik Piva in cvetja in je obiskovalcem Laškega na ogled v času festivala. Lani so jo posvetili prvi pločevinki laškega piva, ki je predstavljala pravo revolucijo v slovenskem pivovarstvu, ter prvi razstavi cvetja v Laškem. Letošnja razstava je posvečena pivu ter starim pivovskim steklenicam Pivovarne Laško in izbranim steklenicam iz bogate zasebne zbirke Igorja Janžovnika, upokojenega rudarja iz Velenja, ki je v zadnjih devetih letih zbral več kot 3600 steklenic piva z vsega sveta.
Steklenica piva ni le embalaža, ampak je del njegove identitete. Pivo so začeli polniti v stekleno embalažo šele v 18. in predvsem 19. stoletju. Prve steklenice so izdelovali ročno, proti koncu stoletja so jih množično začeli izdelovati v tovarnah. Zaradi tega so postale pivovske steklenice poceni in lahko dostopne, kar je omogočilo hitro rast industrije piva.
Danes so pivovske steklenice na voljo v številnih oblikah in velikostih. Zasnovane so tako, da ustrezajo okusu in željam potrošnikov. Stare steklenice piva predstavljajo poseben poudarek razstave v Muzeju Laško, saj pričajo o raznolikosti pivske kulture in njenem razvoju skozi čas. Obiskovalci razstave lahko skozi zgodbe, predmete in vizualne poudarke odkrijejo pivo ne le kot le pijačo, ampak tudi kot dediščino, obrt in navdih.
Pivo kot del identitete Laškega
Da je pivo v Laškem del lokalne identitete, tradicije in zgodovine, je ob odprtju razstave poudaril laški župan Marko Šantej. Razstava po njegovih besedah ni le prikaz zbirke, temveč poklon kulturi, ki je zaznamovala razvoj kraja, ter opomnik, kako pomembno je ohranjati zgodbe, ki jih predmeti nosijo. »Razstava je pogled na nekdanje čase, na spomine, na dediščino, ki jo soustvarjajo posamezniki. Zbiratelji, kot je Igor Janžovnik, s svojimi zbirkami ohranjajo del dediščine, ki bi sicer končala na podstrešjih ali med odpadki,« je dejal župan.
Njegovi prvi spomini oziroma asociacije na steklenice piva segajo približno tri desetletja v preteklost, v čas njegovega otroštva. Tedaj je pivo oziroma pivovske steklenice dojemal kot nepogrešljiv »gradbeni pripomoček« pri gradnji domače hiše. »Brez njih lokalni zidarski mojstri niso znali graditi ali urejati okolice,« je duhovito pristavil.
Pomembnejši nastanek sveta ali piva?
Pivo je imelo v zgodovini različne pomene. Služilo je kot plačilno sredstvo, kot obredna pijača svečenikov ... Bilo je pijača bogov, kraljev in revežev. Še danes pa je to pijača, ki druži ljudi, ki kuje prijateljstva in rojeva ljubezni. Pivo je nepogrešljivo na športnih dogodkih in na rock koncertih ...
Ta preprosta, a izjemna pijača sledi svojemu prvobitnemu receptu, zapisanemu že pred več kot šest tisoč leti na glinene ploščice v Mezopotamiji. »Pravijo, da so za pivo potrebne štiri sestavine, a jaz menim, da je potrebnih pet. Nič nam ne pomaga, če imamo ječmen oziroma slad, vodo, hmelj in kvasovke, če ne vemo, kaj bi s tem naredili. Peta stvar, ki je nujno potrebna pri pripravi piva, je znanje. In to znanje imajo pivovarji,« je poudaril avtor razstave in kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen.
Pivovarji so imeli zaradi svojega znanja že pri starih Grkih posebno mesto v družbi. Grški dramatik Sofokles je v enem od svojih del zapisal, da so pivovarji mojstri, ki varijo pijačo za bogove. Cenili in spoštovali so jih tudi v starem Rimu, prav tako so jih čislali na severu Evrope. Njihovo znanje je v finskem narodnem epu Kalevala natančno opisano v štiristo verzih, medtem ko je v tej isti pesnitvi nastanek sveta opisan le v dvesto verzih. Iz tega bi lahko sklepali, da je bil srednjeveškim Fincem nastanek piva pomembnejši od nastanka sveta.
Razstava v Muzeju Laško ponuja tudi sprehod skozi zgodovino umetnosti varjenja piva, od njegovih najstarejših začetkov do sodobnih pristopov, kjer se tradicija prepleta z ustvarjalnostjo pivovarskih mojstrov. Predstavljeni so tudi začetki in razvoj pivovarstva v Laškem, osnovni tipi piva (ale, lager, stout, lambic …), pivski vrčki … Osrednji del razstave je posvečen pivovskim steklenicam iz zasebne zbirke Igorja Janžovnika iz Velenja.
Naključje, ki je postalo strast
Igor Janžovnik začetke svoje zbirateljske poti opiše kot čisto naključje. Na družinskem izletu na avstrijskem Koroškem je v trgovini opazil bogato ponudbo piva. Kupil je deset steklenic, jih doma izpraznil in ko jih je nameraval odnesti v zabojnik za smeti, se mu je utrnila misel: »Kaj, če bi steklenice zbiral?«
Od takrat naprej je zbirka rasla. Danes šteje že več kot 3.600 steklenic različnih oblik, velikosti in barv. Zbirka obsega primerke iz Evrope, Azije, Severne Amerike ter celo iz Kitajske, Japonske in Rusije. Najmanjše steklenice so 2,5-decilitrske, največje 2,5-litrske. Na razstavi v Muzeju Laško je zaradi prostorskih omejitev predstavljenih približno 210 steklenic, ki prikazujejo raznolikost oblik, barv in etiket.
Unikatna steklenica za zbiratelja
Janžovnik pravi, da je zanj pri steklenici piva najpomembnejša etiketa, nato oblika in barva in šele na koncu okus piva. Nekatere je dobil prazne, druge je izprazniti sam, nekaj jih je našel celo na bolšjih sejmih. »Danes na trgovskih policah redko najdem kaj takega, česar v zbirki še nimam. Zato pivo večinoma kupujem v specializiranih trgovinah oziroma ›beer shopih‹ v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Avstriji,« pravi zbiratelj, ki je na odprtju razstave v Laškem svojo zbirko povečal še za eno novo steklenico. Tomaž Majcen mu je namreč izročil posebno izdajo letošnjega piva Laščan, ki ga v laški pivovarni napolnijo posebej za Dan Laščanov.
In Janžovnikova najljubša steklenica? »0,33-litrska s sliko Nataše Pirc Musar,« izstreli zbiratelj.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
