Celjska svetnica odpira vprašanje vključevanja priseljencev
Na eni od zadnjih sej celjskih občinskih svetnikov je bilo zastavljeno vprašanje, ali ima Mestna občina Celje strategijo za priseljence v mestu in njegovi okolici.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
»Število priseljencev strmo narašča in številke presegajo ›normalne‹ meje za uspešno vključevanje vseh na novo priseljenih tujcev, med katerimi je zagotovo največja skupina albansko govorečih,« je v vprašanju zapisala svetnica Marijana Kolenko iz stranke Socialnih demokratov. Kaj so ji odgovorili v občini?
»Število priseljencev albanske skupnosti – ki ima popolnoma drugačno kulturo, tradicijo, odnos do žensk in otrok in ki se zelo počasi uči slovenski jezik ter kupuje nepremičnine tako v mestnem središču kot v okolici Celja, postaja vedno večje. Glede na zaznane težave z vključevanjem priseljencev v sosednjih občinah dajemo pobudo, da mesto Celje takoj pripravi strategijo priseljevanja, odprodaje lokalov in stanovanj,« je zapisala Kolenkova.
Pri tem je Kolenkova zapisala, naj občina, če je možno, vzpostavi pregled individualnih prodaj praznih hiš v mestnih četrtih in okolici mesta, kamor se naseljujejo v večjem obsegu pripadniki albanske skupnosti. »Zavedamo se, da so migracije in priseljevanje tujcev neizbežna resničnost, a hkrati se še bolj zavedamo, da moramo vsi skrbno ohranjati slovenski jezik, slovensko kulturo, lastno tradicijo, identiteto, predvsem pa se moramo zavedati, da se dogajajo tiha priseljevanja, ki zelo vplivajo na strukturo domačega prebivalstva,« je še zapisala.
Programi za vključevanje že delujejo
V Mestni občini Celje so svetnici odgovorili, da se dobro zavedajo izzivov, ki jih prinaša rast števila priseljencev, a tudi odgovornosti lokalnega okolja pri ustvarjanju pogojev za uspešno vključevanje vseh prebivalcev: »Vključevanje je zapleten, dolgotrajen in večdimenzionalen proces, ki zahteva usklajeno delovanje različnih ustanov, zato dolgoročno sodelovanje z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in s strokovnimi službami ostaja ena ključnih prednosti občine.«
Prav tako pojasnjujejo, da v Celju že deluje več programov na področju vključevanju priseljencev, še posebej tistih iz albansko govorečega okolja.
»V Sociu VGC izvajajo številne dejavnosti, med drugim dva tečaja slovenskega jezika, učno pomoč in učenje slovenščine za otroke. Možne so psihosocialne delavnice, medgeneracijske dejavnosti ter motivacijske in opolnomočitvene delavnice v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje. Posebej dragocen je program socialnega vključevanja albansko govorečih žensk, v katerem izvajajo tudi psihosocialno podporo celotnim družinam. Tudi Materinski dom Celje poroča o večinoma pozitivnih izkušnjah s priseljenkami, ki so praviloma zelo motivirane za vključitev v skupnost in redno sodelujejo v podpornih skupinah. Njihove otroke aktivno vključujejo v predšolske programe, kar pomembno pospeši vključevanje celotne družine,« še dodajajo v občini.
Poudarjajo še, da Ljudska univerza Celje izvaja obsežen nabor projektov, povezanih s poučevanjem slovenščine, z vključevanjem v izobraževanje in s splošnim opismenjevanjem priseljencev, ter programe, kot so socialna aktivacija, začetno vključevanje, učenje temeljnih in digitalnih veščin.
»Pomemben dosežek je uvedba tečaja slovenščine za albansko govoreče osnovnošolce, ki ga od leta 2025 izvajajo v devetih celjskih osnovnih šolah,« še dodajajo v občini.
Pojasnjujejo še, da vse navedene ustanove opažajo, da je vključevanje najbolj uspešno tam, kjer je podpora individualizirana, kontinuirana in večplastna, kar se posebej odraža pri ženskah in otrocih: »Ob tem se je pokazala izrazita potreba po več kulturnih mediatorjih, ki bi olajšali spremljanje družin in hitrejše vključevanje v programe.«
Občina: »Bilo bi neustavno«
Glede stanovanjske politike celjske občine in družbe Nepremičnine Celje v občini navajajo, da ta poteka izključno v skladu s slovensko zakonodajo: »Stanovanja v upravljanju družbe so lahko dodeljena le državljanom Slovenije, državljanom držav članic EU z urejenim statusom in osebam v službenih stanovanjih ter nekaterim izjemam, ko to omogoča zakonodaja. Osebe iz tretjih držav brez ustreznega dovoljenja tako ne morejo kandidirati za občinska stanovanja, kar ni stvar občinske politike, ampak zakonske obveznosti. Prav tako lokalna skupnost ne sme in ne more voditi seznama o narodnosti ali državljanstvu kupcev nepremičnin, saj je to v nasprotju z zakonodajo in ustavnimi načeli prepovedi diskriminacije,« svetnici odgovarjajo na vprašanje.
S tem v zvezi še pojasnjujejo, da bi bilo omejevanje prodaje ali nakupa nepremičnin na podlagi narodnosti, državljanstva ali pripadnosti etnični skupnosti protiustavno, nezakonito in v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic.
Strategija ni predvidena
»Ugotavljamo, da izkušnje vseh partnerjev v lokalnem okolju kažejo, da vključevanje zahteva čas, podporo in individualni pristop ter da so ključni jezikovni programi, vključevanje otrok v vrtec, šolo ter psihosocialna podpora družinam. Prav tako opažamo, da naraščajo potrebe po dodatnih strokovnih kadrih, kot so prevajalci, mediatorji in svetovalci, in da stanovanjska problematika migrantov presega pristojnosti občin ter zahteva sistemske in državne rešitve,« še dodajajo v občini.
Mestna občina Celje tako posebne strategije za priseljevanje ne pripravlja in pri tem še navaja, da je področje vključevanja v Sloveniji urejeno na državni ravni: »Občina nad podeljevanjem statusov tujcem, nad stanovanjsko politiko za osebe iz tretjih držav in nad nadzorom nad nepremičninskimi transakcijami nima pristojnosti. Vključevanje je že del širše občinske politike, zato v tem trenutku ločena strategija ne bi prinesla dodatnih izvedbenih možnosti.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
