Ko svojci "pozabijo" urediti grobove in plačati najemnino
Urejenost pokopališč ni vedno odvisna samo od podjetij, ki pokopališča upravljajo. Najemniki grobov imajo prav tako svoje dolžnosti med letom, ne le 1. novembra.
Prvonovembrska slika grobov ponavadi kaže tudi globino denarnic. To je že znano. Takrat se grobovi šibijo pod ikebanami, kot bi tekmovali, kdo bo imel lepši aranžma, lepše kamne in rože. A pogled na nekatere grobove med letom kaže drugačno sliko. Čeprav so neupravičene kritike pogosto uperjene v upravljavce pokopališč, poglobljeno razumevanje delovanja pokopališč kaže predvsem na brezbrižnost nekaterih najemnikov grobov. Nekateri namreč ne plačujejo najemnine, med letom na grobove pozabijo. Samo na dveh pokopališčih v Celju je več kot 900 zapuščenih grobov.
Ljudje, ki pogosto potujejo v druge države, povejo, da so slovenska pokopališča v primerjavi s tujino urejena zgledno in spoštljivo. Celostna urejenost pokopališča ni vedno odvisna samo od podjetij, ki pokopališča upravljajo. Najemniki grobov imajo prav tako svoje dolžnosti med letom, ne le 1. novembra. Zapuščeni in neočiščeni grobovi, grmovnice, ki se z enega groba razraščajo na druge grobove, kažejo, da marsikomu ni jasno, da je za grob treba skrbeti. Upravljavec kar tako tudi ne sme posegati v grob, če je neurejen in moti druge najemnike v bližini, ki za grobove skrbijo.
Grob ni last družine, ki ima v njem pokopanega svojca, ampak gre za najemni odnos z javnim podjetjem, ki skrbi za pokopališko dejavnost. To pomeni, da mora najemnik za grob skrbeti in plačevati letno najemnino. Vsi tega ne počnejo.
Najemnino je treba plačati
Pri Javnem podjetju Zelenice, ki upravlja Mestno pokopališče Celje, pravijo, da obstaja neko število najemnikov, ki najemnine za grobove ne poravnajo pravočasno ali je sploh ne. Lani je bilo ob prvem roku za plačila kar tretjina takšnih primerov. V Zelenicah so zato izvedli ukrepe, tako da je bilo neplačil najemnin ob koncu leta le še pet odstotkov.

Razlogi za neplačevanje so različni, dodajajo v Zelenicah: »Od spremenjenih življenjskih okoliščin do tega, da dediči po smrti najemnika niso uredili prenosa najemnega razmerja ali niso sporočili novega naslova bivališča oziroma ne želijo plačati.«
Najemnike so pristojni na zapadle obveznosti opozorili dvakrat. Postopek je tak, da če najemnik plačila ne poravna, sledi dodatni poziv, v katerem ga seznanijo tudi s posledicami neplačila. »Odzivi so večinoma pozitivni, saj se je večina ljudi ob zadnjem opominu odzvala in obveznosti poravnala,« so nam še odgovorili pri Zelenicah.
Tudi izvršbe in plačila stroškov
Če najemnina kljub večkratnim pozivom ni poravnana, lahko upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in s pokopališkim redom najemno razmerje odpove. »Po poteku zakonsko določenega roka lahko grob oddamo drugemu najemniku,« pojasnjujejo v Zelenicah. Vendar pri tem opozarjajo, da četudi najemniku odvzamejo grob, se najemnik ne more izognili plačilu. Vsem neplačilom namreč sledijo izvršbe, prav tako najemnika bremenijo vsi drugi stroški postopka.
Povprečna letna najemnina za grob v Celju je trenutno 25 evrov, odvisno od vrste groba in pokopališča. Cenik je javno objavljen in dostopen vsem uporabnikom. Najemnina za grob torej glede na druge življenjske stroške ni ravno visoka in ni denar, ki bi bil upravljavcu kar tako na voljo. »Plačilno najemnine je ključno za naše delo, saj najemnina pokriva le materialne stroške. Vodenja in urejanja pokopališča brez rednega plačevanja vseh grobnin ni mogoče zagotavljati na ravni, kakršno želimo mi in uporabniki,« pojasnjuje Brigita Obrez, vodja pokopališč pri Javnem podjetju Zelenice.
Kaj storijo z zapuščenimi grobovi?
Druga težava, s katerimo se ubadajo upravljavci pokopališč, so zapuščeni grobovi. In takšnih na Mestnem pokopališču Celje in na Pokopališču Teharje ni malo, saj jih je več kot 900. »Zapuščen grob je tisti, za katerega najemnina ni poravnana in za katerega ni več znan ali odziven najemnik oziroma skrbnik. Ko ugotovimo, da je grob zapuščen, najprej poskušamo stopiti v stik z najemnikom ali njegovimi dediči. Če to ni uspešno, ravnamo v skladu z zakonskimi roki – grob ostane nedotaknjen še zakonsko določeno obdobje, šele nato je lahko predmet ponovne oddaje,« odgovarja Obrezova.

Še posebej so pozorni na grobove, ko je najemnina plačana, vendar za grob nihče ne skrbi. »Če stanje groba moti najemnike sosednjih grobov ali ni v skladu s pokopališkim redom, najemnika na to opozorimo in ga pozovemo k ureditvi. V praksi večino takšnih primerov rešimo sporazumno,« še dodaja sogovornica. Slednja še ocenjuje, da ima večina ljudi do grobov svojih bližnjih spoštljiv odnos. »Pokopališča so prostor spomina in tišine, kar večina obiskovalcev tudi spoštuje,« še zaključuje Obrezova.
V Laškem približno štirje odstotki dolžnikov
V občini Laško je deset pokopališč, ki jih upravlja Komunala Laško. Na pokopališčih Laško, Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Rečica, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Lažiše, Kolman in Širje je skupaj 3.725 grobov.
Komunala Laško na vseh desetih pokopališčih beleži 157 dolžnikov, pri čemer najvišji dolg za grobnino znaša 479,90 evra. Kot pravijo v podjetju, dolžnike najprej opozarjajo s pošiljanjem opominov, če ti dolgov vseeno ne poravnajo, sledijo izvršbe.
In kaj v Komunali Laško naredijo z grobovi, za katere več let ne dobijo najemnine? »Načeloma se ne poslužujemo izravnav grobov,« pravijo.
Letna grobnina za žarni grob na pokopališčih v občini Laško od 1. januarja 2026 znaša 13,62 evra brez davka ter za družinski grob 34,05 evra brez davka.
Stranke pogosto spregledajo račun
Na pokopališču Šentjur v letu 2025 ni bilo poravnanih 12 grobnin. Iz Javnega komunalnega podjetja Šentjur, ki upravlja omenjeno pokopališče, so pojasnili, da je vzrok za neplačilo pogosto nepazljivost strank, ki spregledajo račun ali nanj pozabijo.
»Opažamo, da do neplačil v veliko primerih pride zaradi nepazljivosti, saj račun prispe le enkrat na leto in ga zato stranke pogosto spregledajo ali nanj pozabijo. Večina teh dolžnikov ob prejemu opomina poravna dolg,« pravijo v JKP Šentjur. Včasih stranka računa za grobnino ne plača, če je morda spremenila naslov, zaradi česar ni prejela računa. Le manjši del je »stalnih« neplačnikov, ki imajo že več izvršb.

Kakšne so na šentjurskem pokopališču cene grobnin? Grobnina za kvadratni meter grobnega prostora znaša 9,17 evra (z DDV) na leto. Grobnina za žarni prostor znaša 18,47 evra (z DDV) na leto. Grobnina za žarni zid letno znaša 30,28 evra (z DDV) na leto. Najvišji dolg pri posamezni stranki trenutno znaša 85,25 evra.
Da do nevšečnosti pri plačilih ne bi prihajalo, strankam predlagajo plačilo položnice s pomočjo trajnika oziroma neposredne bremenitve. V JKP Šentjur so prepričani, da se lahko tako stranke izognejo morebitnim zamudam, opominom in dodatnim stroškom. V zadnjih letih sicer ne opažajo, da bi število neplačnikov bistveno naraščalo.
Kadar želi JKP Šentjur od neplačnika izterjati denar za grobnino, dolžnika najprej pisno opomni na neplačane obveznosti. Če dolg kljub temu ni poravnan, sledi opomin pred izvršbo. Če tudi po tem plačilo ni izvedeno in če JKP Šentjur oceni, da je izterjava smiselna, začne izvršbo. Uspešnost in trajanje izvršbe sta odvisni od finančnega stanja dolžnika.
Iz JKP Šentjur so še povedali, da pri grobovih, za katere najemniki niso plačali grobnine, nimajo posebnega protokola.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.