Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

»Srečna je bila tista, ki je delala v papirnici«


novi-tednik
Bojana Avguštinčič
9. 9. 2026, 09.05
Posodobljeno
11:43
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V Radečah oživljajo dediščino doline papirja.

Športne igre.jpg
FB Radeče nekoč
Ekipa Radeč na športnih igrah papirničarjev Jugoslavije v Belišću leta 1984. Vir: glasilo Radeški papirničar, november 1984, številka 7-8

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Papirništvo je v Radečah več kot gospodarska dejavnost. Je identiteta kraja, poklic, družinska tradicija, vonj po strojih in zgodba o ljudeh, ki so s papirnico živeli. Tradicija, ki sega v leto 1736, je oblikovala življenje številnih družin, ustvarila posebna znanja in pustila sled v prostoru, kulturi ter družbenem utripu. Danes, ko je radeška papirnica s svojimi izdelki prisotna v številnih državah sveta, se v kraju pripravljajo na pomemben korak – na vzpostavitev muzejske zbirke, posvečene dediščini doline papirja.

»Skoraj tri stoletja papirništva so pustila sled v prostoru, znanju, družinah in spominih več generacij, zato želimo ta del dediščine ohraniti tudi zunaj proizvodnega okolja,« pravi direktorica Kulturno-turistično-rekreacijskega centra (KTRC) Radeče Marija Šuler.

Papirnica v Radečah je v vseh stoletjih močno vplivala na razvoj celotnega kraja. Bila je eden osrednjih zaposlovalcev Radečanov in prebivalcev širše okolice.

Vlogo in pomen papirnice nekoč je slikovito opisala nekdanja zaposlena v tovarni Francka Zupan. »Dekleta, ki smo delala v papirnici, smo bila nekaj več, imela smo denar. Trgovci so nas pred vrati svojih trgovin vabili, naj si pridemo ogledat ›židano‹ ruto ali to in ono. Vedno so imeli kaj posebnega za nas, saj so vedeli, da imamo denar in da smo rade lepe. In res smo bile ›fejst‹. Kako so se fantje radi ozirali za nami. Srečna je bila tista, ki je delala v papirnici,« se je Francka mladih papirniških let spominjala ob praznovanju svojega devetdesetega rojstnega dne leta 1994. Kot mlado dekle se je zaposlila v papirnici, kamor je na delo hodila peš s Svibnega vsak dan in ob vsakem vremenu.

Francka Zupan.jpg
FB Radeče nekoč
»Dekleta, ki smo delala v papirnici, smo bila nekaj več,« je dejala nekdanja delavka Papirnice Radeče Francka Zupan (rojena Kmetič). Vir: glasilo Radeški papirničar, 1994, št. 19

Papirnica kot srce kraja

Z razvojem papirnice so se v Radečah krepili tudi infrastruktura, stanovanjska gradnja ter družbeno, kulturno in športno življenje. Že konec 19. stoletja so ob papirnici nastajala stanovanja za zaposlene.

Tesna povezanost papirnice z lokalnim okoljem se kaže tudi v društvenem življenju. Leta 1959 je na primer Tovarna papirja Radeče prevzela pokroviteljstvo nad godbo, ki se je pozneje razvila v Pihalni orkester radeških papirničarjev. Pod njenim okriljem je bil leta 1992 za potrebe orkestra obnovljen tudi nekdanji dom TVD Partizan, današnji Dom PORP.

Bazen Radeče foto Regina Jakšič.jpg
Regina Jakšič
Muzejsko zbirko, ki bo posvečena bogati papirniški dediščini doline Sopote, nameravajo urediti v prenovljeni vstopni kopališki stavbi radeškega bazena.

Zgodovina papirnice je tesno povezana tudi z radeškim bazenom, ki so ga gradili papirničarji za zagotavljanje zaloge požarne vode za tovarno, pripoveduje Marija Šuler.

Preberite še

Čeprav vloga papirnice danes ni več tako vseobsegajoča, kot je bila v obdobju, ko je bilo življenje velikega dela kraja neposredno povezano z njo, ostaja pomemben gospodarski steber in nosilec posebnega papirniškega znanja ter eden ključnih elementov identitete Radeč.

Zgodovina, ki je ni v arhivih

V KTRC Radeče menijo, da je čas, da se razpršeni spomini zberejo na enem mestu in da se fotografije iz družinskih albumov, delovna oblačila, orodje, vzorci papirja in zgodbe iz tovarniških hodnikov povežejo v pripoved, ki je doslej živela predvsem v ljudeh. »Vsak spomin, zgodba in predmet lahko pomembno prispevajo k ohranjanju naše skupne dediščine,« pravijo.

Čeprav je kronološki in tehnološki razvoj papirnice dobro dokumentiran, je tisto, kar je najdragocenejše, razpršeno. »Gre za osebne fotografije ljudi, ki so bili s povezani s papirnico, za spomine zaposlenih, zgodbe o delovnem okolju, posameznih poklicih in delovnih procesih, a tudi o druženjih, dogodkih in odnosih med zaposlenimi. Prav ti osebni pogledi lahko uradne zgodovinske podatke dopolnijo z življenjem in izkušnjami ljudi, zato želimo v okviru projekta Dediščina doline papirja posebno pozornost nameniti njihovemu zbiranju in ohranjanju,« pravi Marija Šuler. Vsi ti osebni drobci ljudi bodo uradnim zgodovinskim podatkom dodali življenje.

Za stik s preteklostjo

V KTRC si želijo, da zbirka ne bi bila le zgodovinski pregled, ampak materialni stik s papirniško preteklostjo. Projekt poleg postavitve stalne papirniške zbirke predvideva delavnice, usposabljanje demonstratorjev in sodobnejše načine interpretacije dediščine.

»Želimo si, da obiskovalec papirniške zgodovine ne bi spoznaval zgolj s pomočjo besedil in razstavljenih predmetov, ampak da bi jo lahko tudi doživel. Konkretne oblike posameznih demonstracij in interaktivnih vsebin so sicer še del priprave vsebinske zasnove,« dodaja Šulerjeva.

Poplave.jpg
FB Radeče nekoč
Vodna ujma v noči z 9. na 10. avgust 1984 v Papirnici Radeče. Voda je poplavila kotlovnico, obrat družbene prehrane, proizvodne prostore papirnih in dodelovnih strojev, skladišče končanih proizvodov, čistilno napravo ... Na fotografiji sta les in drug material, ki ga je s seboj prinesla Sopota. Vir: glasilo Radeški papirničar, november 1984, številka 7-8

Zbirka bo predstavljena v paviljonu papirne umetnosti, prenovljeni vstopni stavbi radeškega bazena, simbolno povezanega s papirnico.

Prava zakladnica starih fotografij in spominov iz radeške papirnice je Facebookova skupina Radeče nekoč, ki jo ureja Jure Jaklevič.

Od vodnega znaka Ratschah do sodobne proizvodnje

Kot začetek radeškega papirništva je navedeno leto 1736, ko je bil dokumentiran vodni znak z napisom Ratschah. Za nastanek in razvoj proizvodnje je bila ključna Sopota. Njena vodna moč je poganjala papirni mlin in zagotavljala vodo za proizvodnjo.

Pomemben razvojni preobrat je sledil leta 1878, ko je papirnico kupil podjetnik Valentin Krisper ter jo temeljito posodobil in uvedel strojno proizvodnjo. Leta 1907 so papirnico prevzeli bratje Piatnik z Dunaja, proizvodnja je v naslednjih desetletjih postajala vedno bolj sodobna. Leta 1939 je bil posodobljen papirni stroj za izdelavo kakovostnejših papirjev in kartonov.

Ekipa prve pomoči.jpg
FB Radeče nekoč
Članice ekipe prve pomoči Papirnice Radeče na republiškem tekmovanju v Novi Gorici 25. septembra 1982. Sodelovale so Barbara Plaznik, Cvetka Ramovž, Mihaela Samec, Verica Šušteršič, Erika Zajc in Anica Zajc. Vir: glasilo Radeški papirničar, november 1982, številka 1

Po drugi svetovni vojni je sledilo obdobje hitrega tehnološkega razvoja in širjenja na domače ter tuje trge. Posebno pomembna je postala proizvodnja vrednostnih in zaščitenih papirjev. Leta 1965 je bil zgrajen papirni stroj III, deset let zatem stroj IV in nato leta 1983 stroj V, namenjen predvsem proizvodnji vrednostnih in zaščitenih papirjev. Tehnologijo so pozneje še posodabljali.

Leta 2012 je družba Radeče papir končala v stečaju in proizvodnja se je ustavila. Dve leti zatem jo je ponovno obudila družba Radeče papir Nova. Danes v Radečah nadaljujejo proizvodnjo različnih vrst papirja, med njimi tudi zahtevnih zaščitenih papirjev za bankovce, potne liste, vizume in druge varnostne dokumente, s čimer se večstoletna tradicija papirništva v kraju nadaljuje.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.