Bolniške odsotnosti brez meja? Interventni zakon prinaša več sprememb
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani najdaljši bolniški stalež znašal več kot štirinajst let.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Naša država je bila namreč do nedavnega edina v Evropski uniji brez omejitve trajanja bolniškega dopusta. Po deležu izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti smo v vrhu evropskih držav. Zato je v začetku leta začel veljati interventni zakon, ki zaostruje nadzor nad porabo bolniškega dopusta in uvaja strožje kazni. Zakon že daje prve pozitivne učinke, poudarjajo v ZZZS.
Lani največ bolniških
V letu 2025 se je v primerjavi z letom prej večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. V povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih je bilo več koledarskih dni, zaposleni so bili bolniško odsotni večkrat v letu. Vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Na državni ravni je bilo lani zabeleženih več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, pri čemer je posamezna bolniška povprečno trajala 11,55 dneva. Izgubljenih je bilo več kot 19,7 milijona koledarski dni, kar predstavlja 5,7 odstotka dni oziroma skoraj 21 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. Na sto zaposlenih je bilo 179,6 primera bolniške odsotnosti z dela, kažejo podatki NIJZ.
Nadomestila so se potrojila
Zdravstvena blagajna je bila tako iz leta v leto bolj obremenjena. Če so leta 2010 stroški bolniških nadomestil znašali malo manj kot 223 milijonov evrov, so lani presegli 676 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več.
Kot še pravijo v ZZZS, delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških v negativnem smislu izstopa v širšem evropskem prostoru, saj je v večini evropskih držav bolniški dopust omejen na največ leto, pri nas omejitev ni, zato so nekateri v staležu tudi več let. Glede najvišjega deleža bolniške odsotnosti se postavljamo ob bok Belgiji, Švedski, Češki in Slovaški. Najnižje stopnje imajo v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji.
Ženske odsotne pogosteje kot moški
Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje kot pri ženskah. Ženske so bile namreč bolniško odsotne v povprečju 10,14 dneva, moški 13,99 dneva. Bolniške odsotnosti nad 42 dni so bile pri ženskah pogostejše kot pri moških. Posamezna bolniška odsotnost nad 42 dni je pri moških v povprečju trajala skoraj šest dni dlje kot pri ženskah.
Vzroki za bolniško
Najpogostejši vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve zunaj dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve zunaj dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.
Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje.
Kakšne zlorabe?
Interventni zakon uvaja nekaj novosti. Med drugim strožji nadzor in ukrepe za kršitelje. Če so po prejšnjih pravilih izgubili nadomestilo le za tisti dan, ga bodo po novem lahko za ves tekoči in še naslednji mesec. Nekateri so bolniški stalež namreč zlorabljali. V ZZZS so povedali, da je bilo v zadnjih letih med kršitvami bolniškega dopusta največ neopravičenih odhodov od doma, nekateri so se doma ukvarjali z različnimi oblikami pridobitnega dela.
Poenoten režim gibanja
Pomembna novost je tudi, da bo ZZZS poenotil režim gibanja, ki ga bodo morale upoštevati vse ambulante družinske medicine. Vsi zdravniki so glede tega v začetku leta dobili jasna navodila, kakšno ravnanje je za bolnika priporočljivo in kakšno ni, v katerih primerih lahko zapusti dom – ali lahko hodi na sprehode in podobno.
S podatki o režimu gibanja med bolniško bo seznanjen tudi bolnikov delodajalec, pri čemer ne bo imel vpogleda v njegovo zdravstveno stanje in diagnozo.
Odhod v tujino je po novem možen le, če je bolnik tja napoten na zdravljenje ali iz osebnih razlogov, ampak le pod pogojem, da ta odhod ne bo podaljšal okrevanja.
Detektivi in laični kontrolorji
Nadzore nad bolniškimi odsotnostmi opravljajo laični kontrolorji, ki so zaposleni v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsak dan na domovih zavarovancev preverjajo, ali upoštevajo predpisan režim gibanja. Če je vse, kot mora biti, to zabeležijo in bolniku zaželijo dobro okrevanje. Če bolnika ni doma, mu pustijo v nabiralniku obvestilo, v katerem ga pozovejo, naj pojasni ZZZS, zakaj je bil odsoten. Če se izkaže, da je kršil režim gibanja, sledijo ukrepi.
Nadzore nad bolniškimi odsotnostmi opravljajo tudi detektivi. Najemajo jih predvsem delodajalci za svoje zaposlene med krajšimi bolniškimi odsotnostmi, saj v prvem mesecu oni izplačujejo nadomestila.
Kako je v naši regiji?
Savinjska regija bistveno ne izstopa od slovenskega povprečja. Lani je bilo zabeleženih več kot 67 tisoč primerov bolniške odsotnosti moških in več kot 115 tisoč primerov bolniške odsotnosti žensk. Moški so bili skupaj odsotni 1.292 koledarskih dni, ženske 1.528 koledarskih dni. Pri moških je bolniška odsotnost v povprečju trajala 19,3 dneva, pri ženskah 13,2 dneva.
Bolniška odsotnost v posameznih občinah naše regije, ki jo prikazuje spodnji graf, je povezana s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca.
Največ bolniških odsotnosti so lani beležili v občinah Dobrna, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Dobrna in Laško, najmanj v občinah Rečica ob Savinji, Solčava, Ljubno in Gornji Grad.
Zakon že daje rezultate
Interventni zakon je v prvih mesecih že vplival na zmanjševanje števila delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti, pravi Tatjana Kolenc, vodja celjske izpostave ZZZS.
Primerjava podatkov za prve štiri mesece letošnjega leta glede na prve štiri mesece leta 2025 kaže prihranek 509.571 delovnih dni za delodajalce in 314.375 delovnih dni za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Interventni zakon uvaja zgornjo omejitev glede višine nadomestila, ki ne sme preseči 2,5-kratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. To v praksi pomeni približno 5.000–5.500 evrov bruto mesečno, odvisno od aktualne povprečne plače, kot jo objavlja Statistični urad Republike Slovenije,« je dodala Tatjana Kolenc.
Od začetka januarja do konca aprila letos je glede na enako lansko obdobje 509.571 manj izgubljenih delovnih dni v breme delodajalca oz. 18,4 odstotka. Največji upad izgubljenih delovnih dni je bil v februarju 2026 glede na februar 2025, in sicer kar 163.136 manj izgubljenih delovnih dni manj oz. 22,08 odstotka.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
