Z obiskom najvišjih vrhov občin odstirata skrite lepote naših krajev
Rok Bremec in Maja Zupanc odkrivata najvišje točke občin po državi in hkrati predstavljata kotičke, ki jih mnogi ne poznajo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rok Bremec in Maja Zupanc v projektu Raj na Zemlji osvajata najvišje točke vseh 212 občin in raziskujeta manj znane naravne posebnosti. Doslej sta osvojila že petdeset vrhov.
Med drugim sta osvojila najvišje vrhove v občinah Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Dobrna, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Vransko, Tabor, Braslovče in Luče. Ob tem sta našla kup posebnosti, kot so jame, soteske, kanjoni, gorska brezpotja, naravni mostovi, skalna okna in druge znamenitosti.
Kaj vse zanimivega sta odkrila na Celjskem?
Obiskujeta najvišje točke slovenskih občin
Gorjanec Rok Bremec, ki na Youtubu ustvarja projekt Raj na Zemlji, se je s partnerico Majo Zupanc lotil smelega podviga: obiskati in predstaviti najvišje točke vseh 212 slovenskih občin. Samo v prvem mesecu sta jih obiskala petindvajset ter ob tem odkrila številne naravne, geološke in zgodovinske posebnosti, ki pogosto ostajajo skrite tudi domačinom.
Gre za projekt velikih razsežnosti. Najvišjih točk je sicer nekoliko manj kot občin, približno 180, saj si nekatere občine delijo isti vrh. Triglav je na primer najvišja točka Bohinja, Bovca in Kranjske Gore.
A cilj ni zgolj zbiranje osvojenih vrhov. Bremec in Zupančeva želita s pomočjo projekta pokazati Slovenijo, kakršne obiskovalci pogosto ne poznajo.
Osvojila številne vrhove na Celjskem
Posebno mesto ima v njunem projektu tudi celjska regija. Na Celjskem sta že osvojila najvišje vrhove številnih občin. V občini Polzela sta se podala na Goro Oljko (733 m), najvišji vrh v občini Šmartno ob Paki je severni predvrh Gore Oljke (715 m), v občini Šoštanj sta se povzpela na Smrekovec (1577 m). V občini Velenje sta v dolino pomahala s Špika (1109 m). Lepote občine Dobrna sta občudovala med vzponom na Štrukljev vrh (1227 m). V občini Mozirje jima je nove prizore odstrl izlet na Boskovec (1587 m).
V občini Nazarje sta kolena grizla med obiskom Golega vrha na Menini planini (1426 m). Okolje občine Rečica ob Savinji sta spoznavala med raziskovanjem Medvedjaka na Golteh (1577 m). V občini Vransko ju je pot vodila na Vivodnik na Menini planini (1508 m).
Doslej sta osvojila še Čemšeniško planino, ki je najvišji vrh kar treh občin, in sicer občin Tabor, Vransko in Zagorje ob Savi. Bila sta tudi na najvišjem vrhu občine Braslovče. To je neimenovan vrh na 935 metrih nadmorske višine. Gre za vrh na planoti Dobrovlje v bližini planinske koče na Čreti. Med njunimi načrti je bila še »odprava« na Ojstrico, ki je z 2350 m najvišji vrh občine Luče.
Velunja peč – skriti naravni most pri Velenju
Vsak obisk ima še drugo razsežnost. Poleg najvišje točke občine predstavita tudi naravno znamenitost. Med odkritji na Celjskem ju je med drugim presenetila Velunja peč. »Gre za izjemen naravni most, pod katerim teče potok, ki je ›izdolbel‹ to premostitev. Čeprav je le dva kilometra iz središča Velenja, je to precej skrita in neznana naravna znamenitost,« sta dejala.
Navdušila ju je še jama Štabirnica, naravna znamenitost občine Vransko. Kot sta povedala, je ta jama glede na svojo lego zelo bogata s kapniki. V občini Tabor ju je navdušila Krvavica, saj planinska pot poteka skozi naravno okno.
Kot sta povedala, njuna odkritja potrjujejo osnovno poslanstvo projekta, in sicer pokazati manj znano, a izjemno bogato naravno dediščino slovenskih občin. Tudi na spletni strani Raj na Zemlji ljubiteljem skritih lepot naše dežele in tudi onkraj naših meja predstavljata čudesa narave, bisere, ki so znani le malo ljudem in so zato toliko bolj zanimivi, saj so nekaj posebnega, drugačnega. Jame, soteske, kanjoni, gorska brezpotja, naravne mostove, skalna okna in druge znamenitosti, še dodajata.
Najtežji del projekta niso najvišje gore
Čeprav se sliši, kot da je največji zalogaj osvajanje številnih slovenskih vrhov, je po njunem mnenju precej zahtevnejše nekaj drugega: najti najvišjo točko v povsem ravninskih občinah. »Nekatere občine nimajo niti ene vzpetine, zato se zanašava na višinske plastnice in najvišjo točko poiščeva s pomočjo natančnega zemljevida,« pravita Maja in Rok, ki se projekta nista lotila na pamet.
Najprej sta morala ugotoviti, katere so najvišje točke posameznih občin. Pri tem preverjata zemljevide, občinske meje in podatke Geodetske uprave RS, namesto da bi se zanašala zgolj na podatke, ki jih najdeta na spletu.
Izjemne višinske razlike
Slovenija pri tem skriva precej nenavadne rekorde. Najnižja najvišja točka med slovenskimi občinami je v Ankaranu, v katerem doseže 113 metrov nadmorske višine.
Še bolj nenavadna je občina Odranci, v kateri je med najvišjo in najnižjo točko zgolj tri metre višinske razlike. Na drugi strani je Bovec, ki ima izjemen višinski razpon: Triglav sega do 2864 metrov, dno Soče je na približno 340 metrih. Razlika tako presega 2500 metrov. Takšni podatki po mnenju raziskovalcev lepo pokažejo, kako raznolika je Slovenija na razmeroma majhnem prostoru.
Od Bleda do vulkanskega grebena na Celjskem
Projekt sta začela z Bledom, na katerem sta ugotovila, da je najvišja točka občine na nadmorski višini 1401 meter. Gre za neimenovan vrh na Pokljuki. Ob tem sta gledalcem predstavila tudi manj znan skriti kanjon v neposredni bližini Blejskega gradu.
Med zanimivejšimi odkritji na ravni države je še greben med Smrekovcem, najvišjim vrhom občine Šoštanj, in Komnom, najvišjo točko občine Ljubno. Gre za edini vulkanski greben v Sloveniji in eno pomembnejših geoloških posebnosti države.
Zgodovinsko zanimivost skriva tudi Begunjščica. Je edini dvatisočak v Karavankah, ki ne leži na meji z Avstrijo, zato je bil v času železne zavese precej bolj obiskan kot drugi dvatisočaki v Karavankah.
O lepotah države tudi v posebnih epizodah
Svoja odkritja objavljata na Youtubovem kanalu Raj na Zemlji, pri čemer sta do zdaj pripravila več epizod.
Ob najvišjih točkah sta gledalcem med drugim predstavila številne naravne znamenitosti, med drugim Stegovniški slap v občini Tržič, Turško jamo v občini Žirovnica, Poljansko babo v občini Jesenice in slap Peračica v občini Radovljica. Ta je posebnost tudi zato, ker je edini slovenski slap, oblikovan na tufu.
Projekt Raj na zemlji tako iz običajnega seznama slovenskih občin ustvarja nekoliko drugačen zemljevid države – takšen, na katerem niso pomembne samo najvišje gore, ampak predvsem zgodbe, narava in skriti kraji, ki čakajo, da jih kdo opazi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
