Metulji pripovedujejo zgodbo o ljudeh
Eksperimentalna Opera za 14 metuljev Lane Požlep v Centru sodobne umetnosti Celje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Likovnem salonu Celje se prvič samostojno predstavlja mlada celjska interdisciplinarna umetnica Lana Požlep. Z najnovejšim projektom, eksperimentalno opero z naslovom Opera za 14 metuljev (2025–2026), problematizira izginotje štirih vrst metuljev z Ljubljanskega barja in posredno obravnava tudi vpliv gentrifikacije, povezane z razmahom turizma, na prebivalke in prebivalce mesta.
Projekt, ki bo na ogled do 6. septembra, je izrazito interdisciplinaren. »To je ena njegovih največjih prednosti,« meni umetnica, ki je med ustvarjanjem segala na raznolika področja – od biologije do administrativnega prava.
Melanholičnost in tudi strašljivost
Opera je nastajala približno leto. Začel se je s sprehodi po Berlinu, pri čemer je umetnica ugotovila, da je v njegovem središču bistveno večja biotska raznovrstnost kot v Ljubljani. »To opažanje me je pripeljalo do Društva za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije in nato do Ljubljanskega barja,« niza.
Ustvarjala je intuitivno – od glasbe do besedila. »Ves čas sem sledila notranji logiki projekta, pri čemer sem se vedno vračala k vprašanju, kaj je njegovo krovno sporočilo,« prizna. Celotna situacija Ljubljanskega barja in biodiverzitete je precej nelagodna, zato je tudi ton opere melanholičen in na trenutke strašljiv.
Prvič vodila projekt s toliko ustvarjalci
Največji izziv je bilo obsežno sodelovanje. »Prvič sem vodila projekt, v katerem je sodelovalo toliko ljudi – od predstavnikov akademije za glasbo, skladateljice, pevcev in tonskih mojstrov do biologov in drugih strokovnjakov,« prizna.
Zato je proces zahteval veliko komunikacije, usklajevanja in zaupanja. Ker meni, da umetniške prakse lahko hitro postanejo precej individualistične, so ji interdisciplinarni pristopi zelo blizu. »Ne samo zaradi povezovanja različnih znanj, ampak tudi zato, ker pomagajo odpirati kulturni mehurček širšemu občinstvu,« meni.
Obiskovalci pogosto presenečeni
Obiskovalci so pogosto presenečeni, da delo ni zgolj zvočna instalacija, ampak da se za zvokom skriva veliko več. »Ko projekt poskuša populacije metuljev vpisati v upravni oziroma državni sistem, odpira vprašanja birokracije, izgube habitatov, varovanja narave in našega odnosa do drugih živih bitij,« niza Lana. Meni, da je ljudem najbolj zanimiv ravno ta del, ker se ves čas dogaja nekje v ozadju.
»Najbolj mi je blizu, ko mi Maja Hodošček, kustosinja razstave, pripoveduje zgodbe obiskovalcev, ki ob vstopu sploh niso prepričani, ali so prišli na razstavo. Prvih nekaj trenutkov imajo občutek, da je vse še v obdobju postavljanja,« pravi in doda, da je to tudi eden od njenih ciljev. »Da se obiskovalec znajde v nekakšnem medprostoru, ki ga vsaj malo preseneti in zamaje njegova pričakovanja o tem, kaj medij razstave sploh je.«
»Ko projekt poskuša populacije metuljev vpisati v upravni oziroma državni sistem, odpira vprašanja birokracije, izgube habitatov, varovanja narave in našega odnosa do drugih živih bitij.«
Njeno platno je prostor
Prostor je osnovni element njenega ustvarjanja. »Zanimivi so mi prostori, ki so nabiti z elementi – tovarne, gradbišča, skladišča, v katerih lahko pogled nenehno skače iz enega kota v drugega. Prostori, ki so na nek način marginalizirani, a imajo hkrati veliko družbeno moč,« pripoveduje.
Najtežji se ji zdijo prostori s težko zgodovino, »mesta ali pokrajine, za katere vem, da so doživeli veliko grozot«. Ustvarjalno jo najbolj izzove družbeni prostor – mesto in javni prostor. »V arhitekturi, različnih sistemih, načinih uporabe prostora in procesih znotraj njega,« pove.
Ko umetnik ves čas razmišlja o delu
Osebno jo najbolj nagovorijo dela z močnim sporočilom, procesualna dela in družbenokritične umetniške prakse. »Po drugi strani me osupnejo tudi umetniki, ki skoraj obsesivno raziskujejo materiale, jih prepogibajo, žgejo, zlagajo, skenirajo ali kiparijo in s pomočjo tega raziskovanja razvijajo svoj jezik,« prizna.
Meni, da je umetniškim delom skupna predanost umetnika ustvarjanju, ki se odraža v umetnini. »Občutek, ko vidiš, da avtor o projektu ni mogel nehati razmišljati,« sklene umetnica.
»Ves čas sem sledila notranji logiki projekta, pri čemer sem se vedno vračala k vprašanju, kaj je njegovo krovno sporočilo.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
