Savinjski kmetje ostro proti DPN: »Svoj teren najbolje poznamo mi«
Na javni razpravi o predlogu DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini so kmetje zahtevali njegov takojšen umik.
V ponedeljek je bila v Žalcu javna obravnava državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline, ki med drugim predvideva umestitev suhih zadrževalnikov in izvedbo nasipov. Že pred začetkom razprave so kmetje s traktorji in plakati opozarjali, da načrt gradnje suhih zadrževalnikov ogroža obstoj kmetij in najboljše kmetijske zemlje v Spodnji Savinjski dolini.
Burna razprava se je nato nadaljevala tudi v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, v kateri sta nasprotovanju, pripombam in predlogom krajanov v razgretem ozračju med drugim prisluhnila tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Vodi smo vzeli veliko zemljišč
Kot je ob robu burne razprave povedal minister Novak, je javna razgrnitev namenjena prav deljenju mnenj in iskanju rešitev. »Vse zbrane predloge bomo v nadaljevanju preučili. Razprava ne more biti končana, dokler ni vseh odgovorov. Glede na to, da načrtovane ureditve obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek, bodo te razprave še kar krepke. A če nikoli ne predstaviš DPN, ni o tem nikoli razprave,« je poudaril minister in dodal, da DPN Spodnje Savinjske doline ni samostojen projekt, temveč del povezanega sistema ukrepov na celotnem porečju reke Savinje.
Po besedah ministrstva za naravne vire in prostor osnovni cilj DPN predstavljajo dolgoročno in celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti poseljenih območij, zaščita ljudi, naselij in ključnih dejavnosti v prostoru ter povečanje odpornosti območja na prihodnje izredne dogodke. Načrtovane ureditve obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek Savinje med Letušem in Celjem ter širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega približno 1.078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline. Po podatkih ministrstva bo po izvedbi ukrepov približno 3.730 objektov bistveno manj poplavno ogroženih, približno 13.300 prebivalcev bo neposredno deležnih večje poplavne varnost.
Predlagana rešitev vključuje povezan sistem suhih zadrževalnikov, ureditve strug ter izvedbo nasipov, kjer je to nujno potrebno. »Če gledamo franciscejski kataster, smo vodi vzeli veliko zemljišč. Narava in podnebne spremembe so nam pokazale naš dolg, da moramo zemljišča vsaj delno vrniti. To ceno bomo morali plačati,« je poudaril Novak. Vrednost predvidenih ureditev je sicer ocenjena na približno 490,6 milijona evrov.
O zemlji brez kmetov
Po besedah kmetov, ki so na javni razgrnitvi ostro nasprotovali predlaganim rešitvam in zahtevali takojšen umik DPN, vse dokler ne bo dosežen širši dogovor z lastniki, postopek poplavne varnosti ne upošteva splošne javnosti in lastnikov zemljišč. »Naša zahteva je jasna. Treba je urediti Savinjo od izvira do izliva z vsemi pritoki, šele potem se lahko pogovarjamo. Ne pa umeščanje na sredini,« je poudaril vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek, ki je poudaril, da bodo poslali dopis tudi Evropski komisiji.
Da so v DPN vključeni nepopolni podatki, je poudaril tudi kmet Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu. »Nismo proti ureditvi poplavne varnosti, temveč smo proti trenutnemu DPN, ki uniči preveč naše zlate doline za reševanje Celja in Laškega. V njem niso navedene vse površine, ki bodo po gradnji namenjene zadrževanju vode. S tako nepopolnimi podatki zavajate javnost. Upoštevali niste približno 500 hektarjev zemljišč v okolici Ložnice,« je ostro poudaril.
Kakšni so predlogi?
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je opozoril tudi, da predlagana umestitev protipoplavne infrastrukture ogroža najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah bi lahko predlog vplival na približno 400 kmetijskih gospodarstev, od tega tega tudi na 35 mladih prevzemnikov kmetij.
»Tudi kmetje si želimo poplavno varnost, ne nazadnje je poplava ogrožala tudi kmetijska zemljišča. Ena od idej so mokri zadrževalniki, ki bi jih lahko namenili tudi za namakanje čez poletje, ko vode ni. Ideje so tudi o vodnih zadrževalnikih v gozdovih, v katerih ne bi prišlo do uzurpacije zemljišč, ena od idej je tudi poglabljanje vodnega zadrževalnika oz. jezera,« je predloge naštel Podgoršek in dodal, da kmetje ne nasprotujejo poplavni varnosti, temveč temu, da se o njihovih življenjih in zemlji odloča brez njih.
Kmetijska ministrica razume skrb
Da razume skrb kmetov, je poudarila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je poudarila, da je treba najti ravnotežje – na eni strani zagotoviti poplavno varnost prebivalcev in na drugi strani poskrbeti za nemoteno kmetijsko dejavnost in razvoj kmetijstva. »Suhih zadrževalnikov žal ni možno umestiti v prostor brez posega v zemljišča, vendar je treba prostor racionalno uporabiti,« je poudarila Čalušićeva in dodala, da bodo zadrževalniki, ki bodo umeščeni v kmetijska zemljišča, hkrati varovali tudi druga kmetijska zemljišča.
»Zavedamo se, da gre za poseg v prostor in da je to novost za prebivalke in prebivalce, vendar je nujno, da z odprtim dialogom skupaj razmišljamo, kako zagotoviti varno prihodnost za ljudi in kmetijska zemljišča ter kako omogočiti njihovo nadaljnjo rabo na način, ki bo za prostor in kmete najmanj boleč,« je še dodala in poudarila, da se je ministrstvo v celotni fazi usklajevanj zavedalo, da bo do nekaterih izgub prišlo, vendar je želelo, da so čim manjše.
Javna razgrnitev predlaganega državnega prostorskega načrt traja še do vključno 6. februarja. Javnost lahko v tem času pripombe in predloge v povezavi z javno razgrnjenim gradivom poda na sedežih ministrstva in občin, na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali z redno pošto na naslov ministrstva za naravne vire in prostor.
E-novice · Savinjska
