Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Smrt motorista na štajerski avtocesti, dve odmevni nesreči pri Postojni v razmaku le nekaj dni in skoraj 50 prometnih nesreč na istem odseku v zgolj dveh mesecih. To niso več naključni dogodki, temveč resno opozorilo, da prometna varnost na slovenskih avtocestah postaja vse večji problem. Med vozniki se krepi občutek, da smo na zoženih avtocestnih pasovih pogosto prepuščeni nestrpnosti, nepremišljenim manevrom in nevarni igri »bom prišel skozi ali ne«.

Gradbišča kot nova prometna past

Na 15 kilometrov dolgem odseku med Postojno in Razdrtim se je v zadnjih dveh mesecih zgodilo kar 47 prometnih nesreč. Takšna številka bi morala že zdavnaj sprožiti vse alarme. A čeprav so nesreče vse pogostejše, ostajajo vozniki vsak dan ujeti v iste prizore: zoženi pasovi, dolge kolone, nervoza in tveganja. Na Darsu poudarjajo, da so delovne zapore postavljene v skladu s predpisi in varnostnimi standardi, a praksa na cesti pogosto pokaže drugačno sliko. Na nekaterih odsekih so pasovi tako ozki, da tovornjaki segajo skoraj čez črto, vozniki osebnih vozil pa se med prehitevanjem znajdejo le nekaj centimetrov od trčenja. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da na določenih odsekih drugačna prometna ureditev sploh ni mogoča. Pri Postojni je zaradi porušenega mostu omejen prostor za organizacijo prometa, zato ostajajo zoženi pasovi edina možnost. To pomeni, da morajo biti vozniki še bolj odgovorni.

Več prometa, manj potrpljenja

Slovenija je tranzitna država, promet na avtocestah pa iz leta v leto narašča. Najbolj obremenjena ostajata štajerska in primorska avtocesta, kjer je tudi največ tovornega prometa. Več vozil pomeni več konfliktnih situacij, več zaviranj in več možnosti za nesreče. Pri gostem prometu se zmanjšujejo varnostne razdalje, vozniki postajajo nestrpni, pozornost pa hitro popusti. Prav zato so v kolonah najpogostejši naleti. Policija opozarja, da sta med glavnimi vzroki nesreč neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometne signalizacije. Podatki zadnjih nadzorov so zgovorni. Policisti so med enim samim vikendom zaznali kar 688 prekoračitev hitrosti. To jasno kaže, da težava ni le v cestah ali gradbiščih, ampak tudi v kulturi vožnje.

Sistem, ki naj bi zagotavljal pretočnost
Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da je sistem C2+2, torej dva zožena pasova v vsako smer, kljub omejitvam še vedno boljša rešitev kot zapora z enim pasom v vsako smer. Takšna ureditev naj bi omogočala večjo pretočnost prometa in manj popolnih zastojev. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da je na zoženih odsekih najbolj varna vožnja v zamiku, ne pa vzporedna vožnja in agresivno prehitevanje. Težava je, da številni vozniki tega ne upoštevajo. Mnogi želijo pridobiti nekaj sekund prednosti, pri tem pa tvegajo življenja. Prometni strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da radarji sami po sebi ne bodo rešili težave. Vozniki pogrešajo več policijskega nadzora na najbolj kritičnih odsekih, predvsem pa bolj dosledno kaznovanje nevarne vožnje.

Zakaj se dela vedno znova podaljšujejo?

Dodatno nezadovoljstvo med vozniki povzročajo dolgotrajna gradbišča. Beseda »predvidoma« je pri prometnih obvestilih skoraj postala sinonim za zamude. Na Darsu pojasnjujejo, da na potek del vplivajo številni dejavniki – od vremena do nepredvidenih težav na terenu in okvar mehanizacije. Ob tem zagotavljajo, da je kakovost gradnje pomembnejša od hitrega zaključka del, a vozniki pogosto opažajo, da se določeni odseki popravljajo kmalu po koncu obnove, zato dvomi o kakovosti ostajajo.

Pritisk bo vse večji

Prometne obremenitve bodo v prihodnje še večje. Dars beleži stalno rast prometa, posebej tovornega, zato bo pritisk na avtocestno omrežje vse večji. Posledično bo tudi več zapor, obnov in prometnih omejitev. Pristojni napovedujejo izboljšave signalizacije, dinamično upravljanje hitrosti in boljše obveščanje voznikov. Ključni problem pa ostaja človek. Neupoštevanje omejitev hitrosti, prekratka varnostna razdalja in nestrpnost za volanom ustvarjajo razmere, v katerih je nesreča pogosto le nekaj sekund stran.

Tako danes ni več dovolj le vprašanje, kako hitro bomo prišli na cilj. Pomembnejše vprašanje postaja, ali bomo tja sploh prišli varno.