Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Mehanično šahovsko uro v lesenem ohišju z zgornjim preklopnim vzvodom umeščamo v obdobje sredi 20. stoletja. Številčnici nosita napis »Šahovski savez Jugoslavije«, na podlagi katerega lahko sklepamo, da ura ni bila namenjena prosti prodaji, ampak je bila izdelana po naročilu Jugoslovanske šahovske zveze in je bila v uporabi na uradnih turnirjih in v šahovskih klubih.

Na številčnici sta tudi oznaki »Swiss Made« in »Swiss clock«, kar priča o kakovosti švicarskih mehanizmov. Na levi številčnici je vidna rdeča zastavica. Ko minutni kazalec doseže številko 12, zastavico dvigne in jo na koncu izpusti – zastavica pade, kar označuje iztek predvidenega časa za razmišljanje.

Začetki igranja šaha v Sloveniji

Začetki slovenskega šaha segajo daleč v sredino 19. stoletja, prva šahovska rubrika je bila v slovenskem časopisu objavljena leta 1869, ko sta bila v tretji številki literarnega mesečnika Slovenski glasnik v Celovcu prvič objavljena slovensko izrazoslovje in problemska naloga Josipa Ogrinca. Slovenski šahisti so uspešno sodelovali na prvem avstrijskem dvokrožnem turnirju v Gradcu leta 1870, s turnirskimi uspehi pa je sloves slovenskega šaha v svet ponesel dr. Milan Vidmar.

Po 1. svetovni vojni je šah zopet doživel večji razcvet, saj so bili med letoma 1919 in 1921 ustanovljeni številni slovenski klubi, med njimi Celjski, Litijski ter ŠK Ljubljana Šiška. Avgusta 1921 so z Ljubljanskim šahovskih klubom (LŠK) in nekaterimi jugoslovanskimi klubi v Celju organizirali prvi šahovski kongres in ustanovili jugoslovansko šahovsko zvezo.
Ob 25. obletnici LŠK je bil leta 1938 v Ljubljani odigran mednarodni turnir. V času do 2. svetovne vojne je v Sloveniji delovalo že 31 klubov z več kot 800 člani, eden z nazivom velemojstra ter pet z nazivom mednarodnega mojstra.

Šah po 2. svetovni vojni

Po 2. svetovni vojni je šahovski odbor takoj obnovil svoje delo in že takoj na prelomu leta 1945/46 v Ljubljani priredil turnir osvoboditve.
Šah je do 60. let užival precejšnjo samostojnost in je aktivno sodeloval v organih ŠSJ. Skozi čas se je položaj šaha slabšal, še posebej po dogodku, ko je Zveza telesno kulturnih organizacij šah uvrstila šele v tretjo skupino najmanj pomembnih med 50 športnimi panogami. S težkim položajem šaha so se ukvarjali tudi skozi vsa 70. in v začetku 80. let 20. stoletja, ko je prišlo do množičnega razmaha šolskih šahovskih krožkov in je na raznih tekmovanjih širom Jugoslavije sodelovalo tudi do 120.000 mladih tekmovalcev, združenih pod sloganom »Šah mladini«.

Šah je ostal priljubljen tudi v samostojni Sloveniji, saj se je z uvedbo novih mladinskih tekmovanj število udeležencev na državnih tekmovanjih povečalo s 40 na preko 300 udeležencev. Od leta 1991 izhaja tudi revija Šahovska misel, ponatisnjenih pa je bilo tudi kar nekaj knjig s področja šaha. Največje priznanje je bilo slovenskemu šahu izkazano leta 1998 na kongresu svetovne organizacije FIDE v Elisti, ko so mu zaupali organizacijo 35. Šahovske olimpijade leta 2002 na Bledu.

Šah v Velenju

V Velenju začetki šaha segajo v 50. leta 20. stoletja, ko so začeli nastajati prvi šahovski krožki znotraj športnih in kulturnih društev. Šah je hitro postal ena izmed organiziranih prostočasnih dejavnosti tako v Premogovniku Velenje kot v ostalih industrijskih obratih. Prirejati so pričeli tudi prvenstva v delovnih kolektivih ter občinska tekmovanja. V letu 2025 je bil v register društev vpisan Šahovski Klub Velenje, katerega naloga v prihodnosti bo povezovanje mladih talentov in šahovskih navdušencev.

Vir: stara.sahovska-zveza.si/zgodovina
https:// wikipedia.org/wiki/#Zgodovina_šaha_v Sloveniji
https://www.sahovski-klub -velenje