Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, do konca jeseni drži. Veliki šmaren (15. 8.) brez dežja, sladko vince bo doma. Po vremenu Jerneja (24. 8.) se vsa jesen nareja. Česar veliki srpan ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.

To je le nekaj vremenskih pregovorov iz stare pratike za osmi mesec leta, avgust ali veliki srpan. Koliko od njih bo držalo, ko pa se je podnebje zelo spremenilo? Vsekakor smo prešli iz malega srpana, julija, začetka spravljanja pridelkov, v veliki srpan, ko so kmetje vzeli v roke velike srpe in opravili ta veliko žetev.

Avgust je mesec, ko nam je vsem zelo vroče. Je osmi mesec zapored in spada v drugo polovico poletja. Sploh začetek avgusta je znan po gnečah na cesti, sodobni človek je avgusta na vrhuncu poletja, dogajajo se selitve narodov s celine k morju, kolektivni dopusti, naši predniki pa so vedeli, da sredi meseca že rado zadiši po jeseni, da takrat »rad hlad z gora prihrumi«. Ozirali so se k bližnjim goram, veljalo je namreč: če avgusta se po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni. Pa ne samo gore, tudi če si zjutraj ošinil pokrajino skozi okno, si dobil hitro vremensko napoved: če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje, če pa jo zemlja popije, lepo vreme trka na duri.

Prazniki avgusta

Mesec avgust je dobil ime po rimskem cesarju Avgustu. Mesec ima 31 dni, saj je Avgust želel enako število dni kot Julij Cezar v svojem juliju. Ta mesec si je Avgust izbral zato, ker je v tem mesecu umrla Kleopatra.

V avgustu je zraven vročih dni tudi nekaj praznikov. Med pomembnejše spada 15. avgust, ko rimokatoliška cerkev praznuje Marijino vnebovzetje. To je tudi dela prost dan, tako v naši državi kot v marsikateri drugi. 

12. avgusta imajo svoj dan mladi – leta 1999 so združeni narodi ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in opozarjajo na njihovo pomembno vlogo v družbi. 
17. avgusta je v Sloveniji praznik, s katerim zaznamujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni‎.
Omenimo lahko tudi 19. avgust, ko se obeležuje mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Ta dan opozarja na to, da se pomaga ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po svetu.

Pasji dnevi

Avgust je znan kot mesec z visoko toplotno obremenitvijo, saj smo izpostavljeni visokim poletnim temperaturam, ki prihajajo v vročinskih valih.

Skoraj ves avgust trajajo tudi pasji dnevi. To so najbolj vroči dnevi poletja. Saj zato se pa reče pasji dnevi, ker je takrat pasje vroče, kajne? Ne bo držalo. Pasja vročina je poimenovana po pasjih dnevih – to je nekdanji astronomski termin za čas med 23. julijem in 23. avgustom, ko Sonce vzhaja v ozvezdju Veliki pes.

Kako živeti v vročini?

Posebej pazljivi moramo biti na delovnem mestu, saj toplotna obremenitev vpliva na delovno zmožnost in na frekvenco nezgod pri delu. Prvo pravilo, kako preživeti vroče dni, je, da pijemo dosti brezalkoholnih tekočin. Koliko tekočine je treba spiti, je odvisno od vsakega posameznika, od njegovega organizma in aktivnosti. Zdravniki priporočajo vsaj tri litre tekočine dnevno. 

Pri uporabi klimatskih naprav je treba paziti, da na naše pregreto telo ne piha hladna klima, saj se lahko hitro prehladimo. Klima naj bo na takšnem mestu, da ne bo pihala naravnost v nas. 

Priporočljivo je tudi, da se osvežimo s sočnim, svežim sadjem ali zelenjavo. Odlične so lubenice, breskve, ananas, jagode, kumarice, paradižnik, bučke … Konec koncev je to sadje in zelenjava, ki ju je v obilju prav v avgustu. Večjim aktivnostim se je dobro čez dan izogibati – prestavimo jih na zgodaj zjutraj ali na večer, ko so temperature nizke in se lahko diha dosti laže.

Čas za zelišča

Zelišča nabiramo v zgodnjih jutranjih urah, v času, ko se posuši rosa. Nabirajmo zdrave dele zelišč in jih povežimo v šopke za sušenje. Avgust je ugoden čas za nabiranje melise, mete, origana, timijana, kamilice, materine dušice in pelina.

24. avgusta goduje sv. Jernej, znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane na 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile Jernejevo mast, ki so jo čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja.

Avgusta še lahko nabiramo in sušimo liste oreha, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Nabiramo tako, da z osrednjega stebla posmukamo posamezne lističe ter jih hitro posušimo pri 40 stopinjah, da ne počrnijo.

Čas žetve in obiranja pridelkov

V kmetijskih skupnostih je avgust pomemben čas žetve in obiranja pridelkov, kot so pšenica, koruza, sadje in zelenjava. Delo na vrtu zaznamujeta okopavanje in redno zalivanje pridelkov, da bi lahko plodovi lepo dozoreli. Avgusta lahko začnemo sejati motovilec in špinačo, ki bosta dozorela za čas zimske solate. Pobiramo krompir, čebulo, koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, stročnice in bučke.

Kakršnokoli bo vreme v avgustu, tudi teh 31 dni bo minilo, že v drugi polovici meseca pa se bodo misli usmerjale k novemu šolskemu letu, jeseni in novim dejavnostim.