Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsi ljudje imamo pravico do informacij in pogosto predpostavljamo, da je branje razumljivo vsem, čeprav mnogim žal ni. Za nekatere je branje lahko napor, ovira ali celo razlog za izogibanje knjižnici. Splošne knjižnice imajo zato pomembno nalogo pri odpravljanju ovir in omogočanju enakopravnega dostopa do informacij.

Med 25. majem in 5. junijem so v Sloveniji potekali dnevi lahkega branja, ki manifestirajo pomen dostopnosti gradiva v lahkem branju v slovenskih splošnih knjižnicah za uporabnike ranljivih ciljnih skupin, ki zaradi različnih okoliščin teže dostopajo do običajnega knjižničnega gradiva.

Lahko branje je namenjeno predvsem dvema ciljnima skupinama: ljudem, ki zaradi različnih oviranosti trajno potrebujejo lahko berljive informacije in publikacije (npr. ljudje z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjami avtističnega spektra, demenco … ) ter ljudem, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik in sčasoma mogoče ne bodo imeli več potrebe po laže berljivih tekstih (npr. priseljenci, neizkušeni bralci …). Zanje je lahko branje tudi vabilo v svet »klasičnega« branja in odlično orodje za vajo.

Zbirka lahkega branja

V Knjižnici Velenje so se naloge omogočanja enakopravnega dostopa do informacij sistematično lotili leta 2022, ko so del knjižničnih polic namenili literaturi v lahkem branju, leto kasneje pa so ponudili tudi priporočilni seznam knjig v lahkem branju za bralno značko.

26. maja, ob mednarodnem dnevu lahkega branja, ki je sicer 28. maja, so pripravili poseben dogodek z dvojno vsebino: 40 mladim bralcem, ki so sodelovali v bralni znački, so podelili priznanja, med vse bralce pa so razdelili tudi Vodnik po Knjižnici Velenje v lahkem branju. »Po knjige v zbirki lahkega branja prihajajo različni uporabniki, najbolj pogosti so učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje, s katerimi tudi sicer veliko sodelujemo. Lani so, na primer, pripravili haiku poezijo, ob zaključku bralne značke pa so na temo prebrane literature ustvarili tudi likovna dela,« je povedala biblotekarka Metka Pivk Srdič. Kot je poudarila, je literature v lahkem branju premalo. »Na eni strani so to klasična dela, predelana v lahko branje – imamo na primer delo Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja, Shakespearovo delo Romeo in Julija, sodelujemo pri predelavi Vorančevih Solzic – lahko pa se literarno delo v osnovi napiše v lahkem branju,« je pojasnila.

Več preberite v tedniku Naš čas.