Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po koncu 2. svetovne vojne se je začela obnova porušene domovine, ki ji je sledila modernizacija gospodarsko nerazvite, novonastale socialistične Jugoslavije. Pri tem so pomembno vlogo kot prostovoljci odigrali mladi, ki so, organizirani v mladinske delovne brigade, predstavljali pomemben del prostovoljne delovne sile. Sodelovali so predvsem pri enostavnih, težaških ročnih delih ter s tem nadomeščali pomanjkanje strojne mehanizacije in denarnih sredstev, zlasti v prvih letih po vojni. Prva mladinska delovna akcija, izgradnja železniške proge Brčko–Banovići, je stekla že v letu 1946. V naslednjem letu ji je sledila mladinska delovna akcija Šamac–Sarajevo ter v letu 1948 gradnja Avtoceste bratstva in enotnosti ter mesta Nova Gorica.

Razstava Posavskega muzeja Brežice

O mladinski delovni akciji Šamac–Sarajevo pripoveduje razstava Posavskega muzeja Brežice Naša proga – naš ponos: proga Šamac–Sarajevo in mladinske delovne brigade, ki je do konca meseca julija na ogled v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Skozi dela dveh brežiških umetnikov, Franja Stiplovška (1898–1963), prvega ravnatelja brežiškega muzeja, ter Alenke Gerlovič (1919−2010), skupaj z zgodovinskim orisom mladinskih delovnih brigad prinaša vpogled v enega največjih projektov prve petletke, ki je potekal od 1. aprila do 16. novembra 1947. Progo, dolgo 243 km, je sedem mesecev gradilo več kot 211.000 mladih iz celotne Jugoslavije in tujine. Zgraditi so morali 17 velikih mostov, 791 manjših mostov, 9 predorov, 108 objektov, prestaviti 57 km ozkotirne proge ter vgraditi 335.000 pragov za 22.000 ton tračnic. Gradnjo so spremljali tudi številni drugi domači in tuji umetniki in umetnice. Izbor njihovih del iz različnih slovenskih muzejev in galerij razstava prinaša skozi digitalno predstavitev. Med avtorji, ki so ujeli utrip delovnih akcij, je bila tudi šaleška slikarka Majda Kurnik. Njena dela si lahko ogledate na stalni razstavi v Muzeju Velenje.

Milijon udarniških ur velenjskih prostovoljcev in brigadirjev

Ob gostovanju brežiške razstave smo v Muzeju Velenje na ogled postavili gradivo, ki ga na temo prostovoljnih delovnih akcij hranimo v našem muzeju. Velenje je vendarle mesto, ki je dobesedno zraslo na temeljih prostovoljnega dela – »zgradili so ga Velenjčani sami, s svojimi rokami«. V muzeju smo zato želeli vsaj s pomočjo sicer maloštevilnega muzejskega in arhivskega gradiva ter fotografij predstaviti nekaj najodmevnejših velenjskih prostovoljnih akcij. Med njimi izstopa regulacija reke Pake. Letos bo minilo natanko 70 let od 2. septembra 1956, ko se je v Šaleški dolini začel ta ključni prostovoljski projekt. Z izsušitvijo ravninskega območja ob hudourniški Paki so Velenjčani postavili temelje za izgradnjo novega Velenja. Nastalo je sodobno mesto, danes znano kot »mesto moderne«, katerega središče so slovesno odprli 20. septembra 1959.

Razstava je na Velenjskem gradu na ogled vse do konca julija. Lepo vabljeni, da jo obiščete.

Literatura: Jože Hudales, Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945–1960, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2015; Janja Jedlovčnik, Mi gradimo nov svet in novo pomlad. Prostovoljne delovne akcije v Velenju in okolici ter velenjski prostovoljci in brigadirji, Velenje: Muzej Velenje, 2014; Mihaela Kovačič in Andrejka Vabič Nose, 78 let izgradnje železniške proge Šamac–Sarajevo: https://www.pmb.si/posavska-stoletja/78-let-izgradnje-zelezniske-proge-samac-sarajevo.