Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolgotrajno pomanjkanje padavin in visoke temperature že vplivajo na kmetijsko pridelavo po vsej Sloveniji. Po prvih ocenah javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so najbolj prizadete njivske in travniške površine, kjer škodo občutijo predvsem travinje, krmne rastline, koruza, krompir, zelenjadnice in druge poljščine.

Strokovni ukrepi za zmanjšanje posledic suše na kmetijah

Ker sušne razmere še trajajo, strokovne službe kmetom priporočajo prilagoditve pri obdelavi tal in negi rastlin. Pomembno je predvsem ohranjanje čim večje količine vlage v tleh, zato svetujejo uporabo zastirk, po setvi pa tudi valjanje njiv, s čimer se izboljša stik semena s tlemi in zmanjša izguba vode.

V času suše odsvetujejo gnojenje z granuliranimi in živinskimi gnojili, saj brez zadostne količine padavin rastline hranil ne morejo učinkovito izkoristiti. Če je dognojevanje nujno, priporočajo uporabo listnih gnojil, večje posege pa je bolje prestaviti na obdobje po obilnejših padavinah. Posebno skrb zahtevajo travniki, kjer je priporočljivo odstranjevanje suhe organske mase in valjanje ruše.

Pri zelenjadnicah je ključnega pomena pravočasno namakanje in zaščita tal z zastirkami. Pri ozimnih žitih pa strokovnjaki priporočajo čim hitrejšo spravilo pridelka ter morebitno dognojevanje po dežju. Kmetje lahko vročinski stres pri rastlinah zmanjšujejo tudi z uporabo biostimulantov, aminokislin in listnih gnojil, ki pomagajo povečati odpornost rastlin.
Namakanje naj poteka v hladnejšem delu dneva, najbolje ponoči ali zgodaj zjutraj. V sadjarstvu in vrtnarstvu se kot učinkoviti ukrepi izpostavljajo senčilne mreže in zastirke, ki ščitijo tla in koreninski sistem. Strokovne službe ob tem opozarjajo, naj se v sušnih razmerah kmetje izogibajo globokemu oranju presušenih tal, uporabi nekaterih talnih herbicidov in kurjenju organskih ostankov na njivah in travinju.

Kmetijstvo pod pritiskom suše in vremenskih ekstremov

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Aleš Robek poudarja, da sušnih razmer še ni konec. »V zadnjem tednu se posledice suše še posebej občutijo. Še pred kratkim smo ocenjevali, da bo sezona v sadovnjakih zelo dobra, zdaj pa kaže drugače. Suša bo po naših ocenah trajala še najmanj teden dni, kar se že odraža tudi pri krmi, saj je košenj manj,« pojasnjuje Robek.

Največja težava bo po njegovih besedah pomanjkanje sena, kar bo vplivalo tudi na stroške kmetov. »Ko določene surovine primanjkuje, se posledično zvišajo tudi cene alternativ. Ne vemo še, kakšen bo pridelek koruze in pšenice, zagotovo pa bodo tudi te poljščine prizadete,« dodaja.

Kmetje se tako znova soočajo z izzivi, na katere sami težko vplivajo. Po njegovih besedah so vremenski ekstremi – od suš in poplav do toče in drugih ujm – vse pogostejši. »Na te spremembe nimamo vpliva, lahko pa iščemo načine, kako se nanje bolje pripraviti,« pravi. Ena od možnih rešitev je več vlaganja v namakalne sisteme in prilagajanje kmetijske proizvodnje. Zavarovanje pridelkov za sušo je po njegovih besedah še vedno zelo omejeno, saj so premije visoke in za mnoge kmete dolgoročno niso ekonomsko upravičene.

Tudi pri zaščiti pred točo ostajajo izzivi, čeprav so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina velik del sadovnjakov že zaščitili. »Proti toči smo zaščitili približno 70 odstotkov sadovnjakov, vendar ostajajo druge težave – pozeba, suša in drugi vremenski vplivi. Težko je oceniti, kateri izmed njih bo dolgoročno najbolj prizadel kmetijstvo,« še poudarja Aleš Robek.

Naš čas