Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poletni meseci prinašajo številna potovanja, na katerih lastnike pogosto spremljajo tudi njihovi hišni ljubljenčki. Direktor Šaleške veterine, Tomo Wankmüller, dr. vet. med., opozarja, da so visoke temperature in prometni zastoji lahko za živali zelo obremenjujoči. »Nekatere živali vožnjo dobro prenašajo, druge pa že v običajnih razmerah občutijo slabost ali stres. V takšnih primerih je smiselno pravočasno poiskati veterinarski nasvet glede preventivnih ukrepov,« pojasnjuje. Posebno nevarne so poletne temperature nad 30 stopinj Celzija. V prometnih kolonah se asfalt, beton in pločevina vozil močno segrevajo, kar lahko pri živalih povzroči hud toplotni stres. Če je živali med vožnjo še slabo ali bruha, je potovanje zanjo še toliko bolj naporno.

Toplotni stres in nevarnost pregrevanja

Pred odhodom na dopust zato velja razmisliti, ali je potovanje za žival sploh primerno. »Včasih je za hišnega ljubljenčka bolje, da ostane doma, v oskrbi zaupanja vredne osebe, kot da je izpostavljen dolgi vožnji in visokim temperaturam. Če pa se lastniki odločijo, da bodo žival vzeli s seboj, naj potovanje prilagodijo njenim potrebam,« poudari Wankmüller. Priporočljivo je potovati zgodaj zjutraj, zvečer ali ponoči, ko temperature niso tako visoke. Med vožnjo morajo imeti vedno na voljo svežo vodo, posodico za pitje in dovolj postankov, da se žival lahko razgiba, opravi potrebo ter se ohladi. Veterinar opozarja tudi na previdno uporabo klimatske naprave. Temperaturna razlika med notranjostjo vozila in zunanjim okoljem ne sme biti prevelika, saj lahko tudi ta predstavlja dodatno obremenitev za organizem.

Znaki dehidracije se pokažejo prepozno

Pri živalih je pomembno preprečevati dehidracijo, še preden se pojavijo vidni znaki. Ti se pokažejo šele, ko je pomanjkanje tekočine že precejšnje. Med opozorilnimi znaki so zmanjšano uriniranje, izrazita utrujenost in težje ohlajanje telesa. Ker živali v vročini veliko tekočine izgubijo s pospešenim dihanjem in slinjenjem, je ključnega pomena predvsem izogibanje ekstremnim temperaturam in zagotavljanje ustreznih pogojev za njihovo dobro počutje. »Najboljša preventiva pred dehidracijo ni zgolj nadomeščanje tekočine, temveč preprečevanje okoliščin, v katerih do nje sploh pride,« sklene sogovornik.