Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Denar ne bo namenjen gospodinjskim sončnim elektrarnam, temveč predvsem dvema velikima področjema: proizvodnji elektrike iz sonca in vetra ter posodobitvi elektroenergetskega omrežja. Hrvaška bo prejela 109 milijonov evrov, Slovenija pa 20,2 milijona evrov. Hrvaški denar bo namenjen geotermalnemu projektu za daljinsko ogrevanje, slovenski pa projektom obnovljive elektrike, hranilnikov ter prenosnega in distribucijskega omrežja.

Denar iz emisijskih kuponov

Sklad za modernizacijo se financira iz prihodkov evropskega sistema trgovanja z emisijami. Poenostavljeno: del denarja, ki ga industrija in energetika plačata za izpuste CO2, se vrne v države z nižjimi dohodki, da te posodobijo energetske sisteme. Upravičenih je 13 članic EU, med njimi tudi Slovenija in Hrvaška. Slovenija ima za zdaj potrjeni dve shemi: eno za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, predvsem sončne in vetrne energije, drugo pa za posodobitev in razvoj prenosnega in distribucijskega električnega omrežja. Do zdaj je po podatkih vlade prejela 29,5 milijona evrov za shemo OVE (obnovljivi viri energije) in 19,7 milijona evrov za omrežje.

Koliko gre za omrežje in koliko za sonce ter veter?

Iz dokumentov Evropske investicijske banke je razvidno, da se novo slovensko izplačilo deli na dva dela. Za posodobitev prenosnega in distribucijskega omrežja je Slovenija zaprosila za dodatnih 11,2 milijona evrov. Skupaj je bilo za to shemo pred tem že izplačanih 47,5 milijona evrov, pričakovana vrednost sofinanciranja iz sklada pa znaša 95,7 milijona evrov.

Drugi del, devet milijonov evrov, je namenjen shemi za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, torej za sončne in vetrne projekte. Za to shemo je bilo že prej izplačanih 29,5 milijona evrov, skupno pričakovano sofinanciranje iz sklada pa znaša 84,1 milijona evrov.

Kdo bi lahko dobil denar?

Formalno denar prejme Slovenija oziroma pristojno ministrstvo, nato pa se sredstva v okviru potrjenih shem dodeljujejo izbranim projektom. Tako najnovejše izplačilo še ne pomeni, da je celoten seznam končnih prejemnikov že razviden iz evropskega sporočila. Pri omrežju so med najverjetnejšimi prejemniki oziroma izvajalci projekti ELES-a in elektrodistribucijskih podjetij. Na prednostnem seznamu so med drugim projekti Elektra Primorska, Elektra Ljubljana, Elektra Gorenjska, Elektra Maribor, Elektra Celje in ELES-a. Gre za kablovode, stikališča, digitalizacijo distribucijskega omrežja, mestna omrežja in širšo modernizacijo prenosnega omrežja.

Pri obnovljivih virih so na prednostnem seznamu med drugim projekti Dravskih elektrarn Maribor, Soških elektrarn Nova Gorica in Holdinga Slovenske elektrarne. Med njimi so vetrna elektrarna Ojstrica, sončna elektrarna Kanalski vrh, sončne elektrarne Formin in Zlatoličje, sončna elektrarna ZOOP ter plavajoča sončna elektrarna Družmirje s hranilnikom.
Del projektov ima že konkretnejšo finančno podlago. Vlada je februarja v načrt razvojnih programov uvrstila tri sončne elektrarne: Zlatoličje Formin, Kanalski vrh in elektrarno na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje.

Za Zlatoličje Formin je bil izdan sklep o do 8,45 milijona evrov nepovratnih sredstev, za Kanalski vrh do 5,92 milijona evrov, za Pobrežje pa do 3,99 milijona evrov.

Zakaj je omrežje ključno

Najbolj suhoparen del zgodbe je hkrati najpomembnejši. Slovenija lahko postavi še več sončnih elektrarn, a brez močnejšega omrežja jih ne bo mogoče učinkovito priključevati. Prav zato velik del evropskega denarja ne gre le v nove proizvodne vire, temveč tudi v kablovode, stikališča, digitalno vodenje omrežja in prenosno infrastrukturo.
To je po mnenju strokovnjakov ozko grlo slovenskega zelenega prehoda. Omrežje mora prenesti več razpršene proizvodnje, več priklopov, več samooskrbe, več toplotnih črpalk, hranilnikov in električnih vozil.