35 let let samostojne Slovenije – pozabi iztrgane zgodbe iz časa osamosvaja
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kljub željam številnih slovenskih domoljubov, ki so si želeli rojstvo neodvisne Republike Slovenije pospremiti tudi z novo državno zastavo, pa te zaradi hude časovne stiske na dan svečane razglasitve samostojnosti 26. junija 1991 še ni bilo moč nikjer dobiti ali kupiti. In ni dosti manjkalo, pa bi se tudi osrednja svečanost v Ljubljani odvila brez slovesnega dviga nove državne zastave. Zato so bile tiste redke, ki so 26. junija 1991 zvečer plapolale širom Slovenije, prava dragocenost, vsaka izmed njih pa je kot spontani izraz pristnega navdušenja in domoljubja nosila tudi svojo posebno zgodbo.
Tisti večer so se zbrali tudi v Logarski
Po naključju je bil nastajanju vsaj ene izmed njih v Zgornji Savinjski dolini, verjetno pa jih je bilo še mnogo več, priča tudi Nikolaj Purnat, takratni koordinator obrambnih aktivnosti v Zgornji Savinjski dolini: »Tudi v Logarski dolini smo tisti večer zbrani okrog ognja (kresa) izobesili doma sešito zastavo Slovenije. Zbrani so bili skoraj vsi domačini Logarske doline in nekaj prebivalcev iz Solčave. Po številnih službenih dolžnostih sem bil tudi sam med zbranimi. In čeprav sem moral sredi rajanja hitro nazaj v Mozirje, kajti izpeljati sem moral mobilizacijo večjega števila enot TO, mi je vzdušje tistega večera vse do danes ostalo v prijetnem spominu. Ker takrat še ni bilo mogoče dobiti oziroma kupiti nove slovenske zastave, so se pridne in zavedne domačinke na pobudo domačina gostilničarja Žoharja (Zdravka Bruneta) organizirale same in naredile kopijo prave slovenske zastave. Zdravkova hči Suzana Brunet (danes Časl) je izdelala modele grba na papirju, ki so služili za oblikovanje reza blaga, priskrbela pa je tudi barvne trakove (bele, modre in rdeče). Gabriela Tratnik in Veronika Knez (po domače pri Lašekarjevih) sta nato vse skupaj sešili in nastala je doma izdelana slovenska zastava. Vsestransko pomoč pri izdelavi zastave jim je nudila tudi Zdravkova žena oziroma Suzanina mama Gelca Brunet (po domače Žoharca).«
Zastava na ogled v Spominskem centru 1991
Zastava iz Logarske doline je danes na ogled v Spominskem centru 1991, več o dogajanju v Zgornji Savinjski dolini in širše v času osamosvajanja Republike Slovenije pa v pogovoru z Nikolajem Purnatom, takratnim koordinatorjem obrambnih aktivnosti v Zgornji Savinjski dolini, in Angelco Brunet, po domače Žoharjevo Gelco iz Logarske doline, ki bo objavljen v podkastu Muzeja Velenje na muzejski spletni strani 15. junija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.