Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Od 18. julija do 2. avgusta je na Ljubnem potekal 66. Flosarski bal, ena najstarejših etnografskih prireditev v Sloveniji, ki vključuje kulturne, športne, glasbene in etnografske dogodke.

V 15. in 16. stoletju je bila v preddverju kamniško Savinjskih Alp najpomembnejša gozdarsko-kmetijska in gospodarska dejavnost trgovanje z lesom. Kmetje in gozdarji-vlcerji so les posekali ter ga dostavljali s planin po drčah (rižah), ga plavili po Savinji in pritokih v dolini do nekaj večjih žag, kjer so ga pripravili za gradnjo v standardne lesne sortimente. S tem so si premožnejši gradili ostrešja hiš in gospodarskih poslopij, lesni trgovci pa so ga prodajali v niže ležeče dežele ob Savi in Donavi. Najhitreje je šlo po vodni poti, za kar pa so skrbeli flosarji in lesni trgovci, ki so poslovali kot partnerji zadrug s posebnimi dovoljenji za tovrstno trgovino.

Ko so odpeljali zadnji flosi les po Savinji v 50. letih 20. stoletja, se je pojavila nostalgija po nekdaj močni gospodarski, gozdarsko-lesarski in splavarski dejavnosti, ki je bila pomemben vir dostojnega preživljanja. Na Ljubnem ob Savinji so po 2. svetovni vojni, leta 1961, pripravili prvi flosarski praznik. Od leta 1994 je dogodek kot spomin na flosarijo postal tudi občinski praznik samostojne občine Ljubno ob Savinji. Temu dajejo Ljubenci velik pomen z obujanjem tradicije.

Plitva Savinja dovolj le za mala flosa

Letošnji zadnji dan dvotedenskega bala je tako kljub veliki vročini privabil več kot 500 ljudi s širšega območja Saša regije in turiste iz tujine. Združeni organizatorji Flosarskega društva so ob podpori občine Ljubno ob Savinji ter nekaterih drugih prvič po poplavah 2023 spet organizirali etnografsko povorko in vdiranje dveh manjših flosov.
Ta so že nekaj dni prej mladi flosarji ob mentorstvu staroste Martina Juvana Čuksa in Silva Kukoviča strokovno zvezali ter ju v Vrbju enega za drugim vdrli v plitvo strugo Savinje. Pri tem je imel glavno besedo krmaniž Čuks. Drugi flos je krmaril župan Franjo Naraločnik, ki mu gre zahvala, da se ta plemenita tradicija nadaljuje.

Bil je goden za krst

Vodstvo flosarjev je preizkusilo domačina Lana Remica, zdravega in sposobnega mladeniča za krstitev v flosarski stan, ki je že več let sodeloval v družbi prijateljev, ki so bili del ljubenske flosarije. »Druženje in spoznavanje tradicije me je pritegnilo, zato sem poprijel za različna dela pri izvajanju programa v flosarskem društvu. To so menda opazili odgovorni za našo dejavnost in obujanje tradicije ter spomina na ta poklic, ki je bil vedno pomemben za preživetje ljudi v tej dolini. Ko sem se izkazal še pri vezanju flosa, sem bil menda goden za krst, saj je prihodnost povezana s pomlajevanjem članstva v ljubenski flosariji. To poslanstvo sprejemam z vso resnostjo, odgovornostjo in veseljem.«

Naš čas