© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Dan pšenice
Čas branja 3 min.

Davek suše in pozebe: Letina pšenice ne bo niti povprečna


vestnik
Niko Hari
3. 6. 2026, 14.40
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pomurski kmetje si po besedah Branka Viraga zaradi vremensko neugodne pomladi ne bodo mogli obetati niti povprečne letine.

48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
48. dan pšenice

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Dan pšenice na rakičanski biotehniški šoli je že 48. leto zapored služil analizi letošnjih rastnih pogojev, ekonomiki pridelave in predstavitvi novih projektov ter strokovnih prijemov k izboljšanju pridelave pšenice. Med osrednjimi govorci srečanja je že 42. in tokrat tudi zadnjič v tej vlogi bil direktor družbe Panvita kmetijstvo Branko Virag, ki je predstavil letošnje rastne razmere in prognozo za pridelek po vremensko turbulentni sezoni. 

48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
Zaradi suše in pozebe so posevki so bili redki in nizki, klasi pa so bili manjši, je povedal Virag.

Povedal je, da so bili setveni pogoji lansko jesen praktično idealni, kar je omogočilo pravočasno in izjemno kakovostno setev. "Vsako leto smo jamrali, da se površine za pridelavo pšenice zmanjšujejo, v letu 2025 pa so se te povečale za 10 odstotkov, kar je zelo dobro. Smo ponovno na ravni, ki je bila leta 2017. Tako ugodne setve, vznika in razraščanja pšenice nismo imeli že dolgo," je povedal. 

Idealna jesen, neprizanesljiva pomlad

Tudi prezimitev posevkov je bila dobra, za kar je poskrbelo relativno suho vreme. "Do propadanja posevkov zaradi vode na površini tokrat k sreči ni prišlo," je dodal. Tudi za februarsko izvajanje agrotehničnih ukrepov so pogoji bili idealni, a je Virag opozoril na drugo težavo: "Problem je bil, da nismo imeli s čim dognojevati, gnojila so na trgu začela primanjkovati, obenem pa je od decembra naprej cena gnojil zrasla za okoli 30 odstotkov."

48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
Strokovni posvet ob 48. Dnevu pšenice v Rakičanu

Pridelovalce je spomladi zapustila še vremenska sreča. Če so do takrat pogoji bili idealni, je marca in aprila bilo krepko premalo padavin, ravno v obdobju, ko je pšenica za rast rabila največ vode in hranil, se pravi v obdobju najbolj intenzivne rasti. Svoje je dodala še spomladanska pozeba, za katero je Virag povedal, da je zdaj že tradicionalna.

Ocenil je, da je padec temperatur na določenih predelih v Pomurju povzročil zmanjšanje pridelka za 10 do 15 odstotkov: "Še posebej se bo to ob prihajajoči žetvi čez nekje 10 do 14 dni poznalo na ječmenu," je prepričan.
48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
Branko Virag.

Zaradi neugodnih spomladanskih razmer je prišlo do nekaterih nezaželenih posledic: "Posevki so bili redki in nizki, klasi pa so bili manjši." Opozoril je, da bodo pri Panviti zaradi stroškov pridelave že tretje leto zapored glede na nizko ceno pšenice, ki za letos sicer še ni točno znana, ponovno v rdečih številkah, s pomočjo subvencij pa bodo prilezli nekje do pozitivne ničle. Kot razlog je izpostavil predvsem dejstvo, da si zaradi spomladanskih razmer pomurski kmetje ne morejo obetati niti povprečne letine. 

48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
48. dan pšenice

Agrarni ekonomist Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je orisal dognanja ekonomske analize pridelave pšenice. Najprej je predstavil nekaj dolgoročnih makroekonomskih trendov, kjer je izpostavil tri do štirikratno povečanje hektarskega pridelka ob vedno manj pridelovalnih površinah med letoma 1991 in 2024.

Preberite še

Obenem je izpostavil, da je nominalna odkupna cena pšenice v tem obdobju praktično stagnirala. "Če pa upoštevamo inflacijo in kupno moč, pa bi leta 1991 za tono pšenice dobili današnjih 2000 evrov. Toliko je realno cena pšenice padla skozi čas," je opozoril. 

48.-dan-pšenice, biotehniška-šola-rakičan
Vanesa Jaušovec
Črtomir Rozman.

V letošnji pridelovalni sezoni je v luči razmer na Bližnjem vzhodu izpostavil predvsem 38 odstotkov višjo ceno goriva v primerjavi z lanskim letom, obenem pa je, podobno kot Virag, opozoril tudi rast cen umetnih gnojil. "Stroški pridelave so se povečali za nekje 11 odstotkov na opravljeno strojno uro," je še povedal.

Na posamičnem primeru, ki ga kot opozarja, ne moremo posploševati na vse slovenske kmetije, je prikazal, da bo kmet v letošnji sezoni imel predvidoma s pridelavo pšenice višji strošek, kot pa bo na koncu zaslužil s prodajo. Njegova napoved se ujema tudi z napovedjo Viraga, da bodo pri Panviti tudi letos (če izvzamemo subvencije) s pridelavo pšenice delali izgubo. 

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.