Škodljivci spet na delu. Bodo češnje snedle gosenice?
Bolj ostra zima na prezimitev škodljivcev ni bistveno vplivala, toplo in suho spomladansko vreme pa je ugodno za njihov razvoj. Kako ukrepati?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sadno drevje je letos spomladi bujno cvetelo, po več neugodnih letih je tokrat sadjarjem prizanesla tudi pozeba. A zdaj se je na sadnem drevju žal pojavila nova nadloga.
Bližnji pogled po naši okolici pokaže, da se na nekaterih vrstah pojavljajo gosenice, ki so načele številne liste in tudi plodove. Številne luknjice na listih je zaznati predvsem na češnjah.
Pri Kmetijskem inštitutu Slovenije smo preverili, za kakšne škodljivce gre in kako lahko vplivajo na poznejšo letino. Primož Žigon in Vesna Kocjan z oddelka za varstvo rastlin sta potrdila, da v začetku letošnje pridelovalne sezone na sadnem drevju opažajo večje število gosenic različnih metuljev.
V sadovnjakih že od začetka brstenja denimo zaznavajo zelo veliko gosenic malega zimskega pedica, ki ga pogosto najdemo na različnih sadnih vrstah ter na gozdnem drevju. »Od sadnih vrst se prehranjuje predvsem na koščičarjih (češnje, marelice, slive), najdemo ga tudi na jablani, hruški in jagodičju,« pravita.
Pojasnila sta, da je veliko vrst pedicev. Če so gosenice svetlo zelene barve, gre najverjetneje prav za malega zimskega pedica.
»Za češnje v zadnjem obdobju dobivamo več poročil s terena tudi o pojavu drugih gosenic metuljev, kot je na primer veliki lepotec. Gosenice so relativno velike, temnejše barve in porasle s ščetinami ter se običajno združujejo v skupkih. Treba je poudariti, da ta vrsta ni običajen škodljivec sadnega drevja, saj se pojavlja izrazito sporadično in lahko le v primerih izrazitih prerazmnožitev povzroči večjo škodo predvsem na češnjah in višnjah,« razlagata strokovnjakinja za fitopatologijo rastlin in raziskovalec na področju entomologije in integriranega varstva rastlin.
Načenjajo tudi plodove
Gosenice običajno objedajo brste, liste in cvetove, če jih je veliko, pa načnejo tudi plodove. »Te sicer objedajo tudi drugi občasni škodljivci, predvsem različni hrošči, kot je bukov rilčkar skakač ali rilčkarji iz robu Phyllobius,« navajata. Pravita, da so poškodbe na listih in plodovih nepovratne in jih ni več moč ublažiti.
»Listna masa se bo sčasoma obnovila, manjše poškodbe na plodovih se vfazi intenzivne debelitve plodov še lahko zarastejo, večina plodov, ki so močno poškodovani, pa ne bo dozorela in bodo predčasno odpadli,« nista najbolj optimistična.
Ob močnejšem napadu lahko gosenice povzročijo tudi obsežno razlistanje, kar oslabi rastlino, z objedanjem cvetnih brstov pa neposredno zmanjšujejo količino pridelka.
»Neposredna škoda na plodovih je redka in do nje pride le v primeru prerazmnožitve, ki smo ji letos priča na nekaterih območjih,« pravita. Veliko škodo lahko v kratkem času povzročijo predvsem na sadikah in mladih drevesih. Na njih je po besedah strokovnjakov gosenice najbolj smiselno odstranjevati ročno ali s stresanjem.
Kaj pa sicer? »Pri večjem obsegu pridelave ali na večjih drevesih jih lahko zatremo z uporabo registriranih insekticidov,« odgovarjata Žigon in Kocjanova. Dodala sta, da so pripravki na osnovi toksinov entomopatogene bakterije Bacillus thuringiensis ali neemovega olja primerni tudi za ekološko pridelavo.
Insekticidi učinkovito delujejo predvsem na gosenice v mlajših razvojnih fazah, ker pa so sedaj že dorasle, bo škropljenje manj učinkovito, saj mora potem gosenica zaužiti precej več aktivne snovi, da jo ta uspešno pokonča.
Ugodno vreme
Kdaj je proti gosenicam najbolj smiselno ukrepati? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pravijo, da kmalu po izleganju, ko so gosenice še majhne in se šele začnejo prehranjevati.
»Že od brstenja spremljamo njihov pojav in opazujemo, če so brsti in listi obžrti. Nalet samcev malega zimskega pedica v jesenskem času lahko spremljamo s feromonskimi pastmi, migracijo samic pa z lepljivimi trakovi. Preden nastopi jeseni prvi mraz, ovijemo debla češenj z nekaj centimetrov širokimi lepljivimi trakovi, kar prepreči samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na drevo in odložile jajčeca. S tem ko ulovimo samice na lepljive trakove, tudi preprečimo odlaganje jajčec in zmanjšamo populacijo škodljivca v naslednjem letu,« svetujeta.
Hkrati pristavita, da s tem sicer ne bomo popolnoma preprečili odlaganja jajčec, saj jih lahko samice odložijo pred lepljivo pastjo ali pa se izmuznejo pod past, še posebej če je lubje bolj razbrazdano. »Tak ukrep je smiseln predvsem na vrtovih.«
Zanimalo nas je, ali zima, ki je bila v naši regiji bolj ostra kot v minulih letih, ni vplivala na pojav škodljivcev. Strokovnjaka pravita, da bistveno na prezimitev večine rastlinskih škodljivcev ni vplivala, nasprotno pa je toplo in suho spomladansko vreme ugodno za njihov razvoj.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
