Miša Pušenjak: Kako na vrtninah prepoznamo pomanjkanje kalcija
Kljub temu da je bilo o pomenu kalcija, težavah in kako pride do njih zaradi pomanjkanja kalcija že veliko napisano, se na družabnih omrežjih letos spet pojavlja veliko vprašanj, kaj se dogaja s paradižnikom.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ker je tudi odgovorov neskončno, pa jih veliko ne zadene bistva, bom vseeno še enkrat nekaj napisala tudi o tej težavi, ki je vedno posledica več dejavnikov.
Kako prepoznamo pomanjkanje kalcija
Pomanjkanje kalcija ni samo težava plodovk, čeprav je tam najbolj vidno. Pomanjkanje kalcija je zelo pogosto tudi na solatnicah, nekoliko redkeje pa tudi kapusnicah in celo čebuli.
Črni robovi solate, najprej rumenkasti, svetlejši, potem pa tudi rjavi robovi endivije, včasih tudi radiča, vse to je fizično pomanjkanje kalcija na robovih listov. Prav tako včasih, vendar res redko, vidimo sive obroče pri prerezu glav zelja, včasih tudi čebule. Celo rahlo nagubani listi v rastnem vršičku paprike, rahlo rumenenje zgornjih in srednjih listov fižola, in sicer od roba lista proti sredini, je lahko tudi posledica tega, da ima rastlina težave s sprejemom in predvsem prestavljanjem kalcija od korenin do krajev, kjer rastlina kalcij res potrebuje.
Seveda najbolj poznamo trohnenje (to namreč ni gnitje) spodnjih delov plodov paradižnika, paprike, tudi kumar in bučk. Trohnenje je lahko rjave, sivorjave, povsem svetlo rjave, včasih pa tudi črne barve. Torej tudi tukaj ni za vse rastline, vse plodove in pri vseh sortah enako. So pa lise vedno ostro ločene od zdravega tkiva, običajno vidimo rahlo svetlejši, včasih voden rob okoli njih.
Zakaj pride do pomanjkanja
Ker je od tega odgovora odvisna rešitev, je nujno vedeti, kako rastlina pravzaprav sprejema kalcij oz. kako se kalcij premika po rastlini. Njegova pot je namreč nekoliko drugačna od poti drugih hranil. Rastlina ima dvoje prevodnih žil, po katerih se voda in hranila premikajo od koreninskih laskov do vsakega dela rastline.
Večina hranil se premika po floemu, kjer je njihovo prestavljanje, dostava v tkiva, odvisno tudi od potreb rastline. Kalcij pa se, raztopljen v vodi, premika večinoma po ksilemu. Njegovo premikanje po rastlini je zato skoraj popolnoma odvisno tudi od preskrbe rastline z vodo. Molekule vode so vezane med seboj v nekakšno molekulsko verigo, nanjo so vezane tudi nekatere (ne vse) molekule kalcija.
Ko se zaradi pomanjkanja vode v tleh pretrga vodna veriga, se ustavi tudi dobava kalcija. Medtem ko se vodna veriga dokaj hitro vzpostavi, pa so tkiva, ki nekaj ur niso dobila kalcija, trajno poškodovana. Kalcij je namreč gradnik celične stene – v bistvu je kalcij opeka v zidu celičnih sten. Če je opeka slaba ali je ni, se stena poruši. V tem primeru se celična tekočina izlije v tkivo, mi pa to vidimo kot trohnenje, črnenje tkiva. Voda s kalcijem gre po rastlini skoraj brez energije, samo preko tega toka molekul vode. V koreninah se sprejema, skozi listne reže izhlapeva. Če je ta tok prekinjen, je prekinjena dostava kalcija do mladih delov rastlin, listnih robov in seveda plodov.
Ko je zelo vroče, rastlina zapre listne reže, s tem pa tudi izhlapevanje vode in prenos kalcija. Seveda pa je treba vedeti tudi, da je sprejem vsakega hranila v rastlino povezan tudi z vsebnostjo različnih hranil v tleh. Nekatera hranila blokirajo sprejem drugih hranil v rastlino, tako je nepravilno, pretirano gnojenje pogosto dodaten vzrok težav tudi s kalcijem. Tako je preveč dušika v tleh, preveč kalija v tleh, preveč fosforja v tleh, pa tudi pH tal, pogosto dodaten vir težav.
Kako reševati težave
Upam, da je zdaj vsaj malo jasno, zakaj samo dodajanje jajčnih lupin v tla, zalivanje rastlin s koprivami, z mlekom ne bo pomagalo. Najprej preverite, kako je s pH tal vaše zemlje. Zagotovo bi svetovala, da se vsaj občasno (na 4 do 5 let) naredi analiza tal na vsebnost osnovnih hranil, vendar ne kalcija, ampak fosforja in kalija ter organske snovi. Prenehajte z navado – dodajanje peščice hranil, da bo paradižnik bolje rastel, saj s tem povzročate dodatne težave. Če je v tleh preveč dušika, je rastlina namreč še bolj občutljiva na sprejem kalcija.
Pogosto pa je v tleh preveč fosforja, včasih tudi kalija. V tem primeru je treba rastlini kalcij dodajati izključno preko listov vse od takrat, ko so nastavljeni prvi plodovi. Listna gnojila s kalcijem nimajo karenčne dobe in so vsa dovoljena v ekološki pridelavi.
Začnemo, ko opazimo, da so prvi plodovi veliki kot grahovo zrno. V začetku, dokler temperature ne presegajo 30 oC, bo zagotovo zadoščalo tudi škropljenje z razredčenim mlekom (1 : 1) ali koprivnim pripravkom. Sama pa bi že takrat dala prednost pripravkom, ki vsebujejo izvlečke morskih alg.
Redno škropljenje pomeni vsaj na 14 dni, v vročinskih valovih pa vsak teden. Nekje pri četrti, peti etaži plodov pa pri visokih temperaturah to ne bo zadoščalo. Takrat je treba poseči po listnih gnojilih, ki so namerno narejena in formulirana tako, da vsebujejo več kalcija in so zato učinkovitejša.
Če je poškodovanih plodov veliko, potem začnite najprej trikrat zapored z nekoliko manjšo koncentracijo izbranega pripravka, razmik naj bo pet dni, potem pa do jeseni tedensko.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
