Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ribez velja za nezahtevno rastlino, ki bo uspevala malodane povsod. Je nezahteven za vzgojo, a izvrstnega okusa in zelo zdrav. Slovenci ga pretežno uporabljamo za pripravo marmelad in džemov, pogosto se znajde tudi v sokovih. A preredko se spomnimo na njegovo presno uživanje. V kulinariki si sicer počasi utira pot kot dekorativno sadje. Nedvomno pa ga lahko dodamo osvežilnim poletnim solatam in iz njega pripravimo okusne omake, ki se priležejo predvsem k močnejšemu mesu, kot sta govedina in divjačina.

Črni ribez je vir antioksidantov

Botanično ime črnega ribeza je Ribes nigrum in poleg različnih antioksidantov vsebuje še veliko antocianov. Zato je uživanje črnega ribeza koristno predvsem pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi, pomaga tudi pri blaženju vnetij v telesu in zmanjšuje možnosti za različne vrste raka ter upočasnjuje proces staranja. Črni ribez je dober vir vitamina C, ki krepi naš imunski sistem in poskrbi za povečano tvorbo kolagena. V ribezu najdemo precej železa, zato ga priporočajo tistim, ki trpijo za slabokrvnostjo. Samo 100 gramov črnega ribeza pokrije 20 odstotkov dnevne potrebe po tem mineralu.

Kako ga pripravimo?

Črni ribez je zelo okusen presen in svež, nič manj dober ni v sokovih in marmeladah. Lahko ga tudi posušite. Iz posušenih plodov pripravite čaj, za katerega lahko uporabite tako sveže kot posušene liste rastline. Za skodelico potrebujete dve žlici nasekljanih listov ali suhih plodov. Pri listih mešanico precedite po desetih minutah, pri plodovih po slabe pol ure. Čaj črnega ribeza krepi imunski sistem in je nepogrešljiv v času prehladnih obolenj, v času brezvoljnosti in takrat, ko vam primanjkuje energije. Priporoča se uživanje ene do dveh skodelic dnevno. Z rednim uživanjem boste izboljšali svojo krvno sliko in pripomogli k odpravi težav, povezanih z mehurjem in ledvicami.

Rdeči ribez

Rdeči ribez poznamo pod botaničnim imenom Ribes rubrum. Če ga primerjamo s črnim ribezom, je ta nekoliko bolj kiselkast, a prav tako zelo sočen. Za rdeči ribez je značilen relativno nizek glikemični indeks, kar pomeni, da ne prehaja do pretiranih porastov in upadov ravni sladkorja v krvi. Tako kot črni ribez je bogat z vitaminom C, prav tako z minerali, med katerimi poleg železa izstopata še baker in mangan. Slednja sta nujna za tvorbo energije in skrbita za zaščito antioksidantov. Nikakor pa ne smemo pozabiti na vitamin K, ki ga najdemo v njem in koristi predvsem našim kostem. Rdeči ribez ima zato pozitiven vpliv na našo kožo, lase, nohte in kosti. Vsekakor pa ga priporočajo za izboljšano prebavo, pri če

 Ribez velja za nezahtevno rastlino, ki bo uspevala malodane povsod. Je nezahteven za vzgojo, a izvrstnega okusa in zelo zdrav. Slovenci ga pretežno uporabljamo za pripravo marmelad in džemov, pogosto se znajde tudi v sokovih. A preredko se spomnimo na njegovo presno uživanje. V kulinariki si sicer počasi utira pot kot dekorativno sadje. Nedvomno pa ga lahko dodamo osvežilnim poletnim solatam in iz njega pripravimo okusne omake, ki se priležejo predvsem k močnejšemu mesu, kot sta govedina in divjačina.