Kopičenje necepljenih tujih državljanov lahko predstavlja težavo
Nedavno je hrvaško ministrstvo za zdravje sprejelo odločitev, da bodo morali državljani tretjih držav iz vizumskega režima odslej ob podaljšanju začasnega prebivanja na Hrvaškem opraviti zdravstveni pregled, po potrebi pa se tudi cepiti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo preverili, ali glede na vse večje število tujih državljanov iz teh držav tudi pri nas morda razmišljajo o uvedbi podobnih ukrepov.
Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je hrvaško ministrstvo za zdravje odločitev sprejelo zaradi zaščite javnega zdravja in velja za državljane držav, ki za vstop v Hrvaško oziroma schengensko območje potrebujejo vizum. Med njimi so na primer državljani Indije, Nepala, Bangladeša, Pakistana, Filipinov in Egipta, ki imajo na Hrvaškem odobreno začasno prebivanje in zaprosijo za njegovo podaljšanje.
Zdravstveni pregled bodo opravili na območnih zavodih za javno zdravje v obdobju 90 dni pred vložitvijo prošnje za podaljšanje začasnega prebivanja. Tuji delavci bodo na pregled napoteni na podlagi napotnice, ki jo bo izpolnil delodajalec.
Odločitev določa tudi dodatno cepljenje državljanov tretjih držav, mlajših od 35 let, ki nimajo dokazila o predpisanem cepljenju proti ošpicam, otroški paralizi, davici in tetanusu. Državljani tretjih držav, zaposleni v zdravstveni negi ter v sistemu zdravstva in socialnega varstva, bodo morali biti cepljeni tudi proti hepatitisu B.
Na vprašanje, ali glede na vse večje število tujih državljanov iz teh držav morda tudi pri nas razmišljajo o uvedbi podobnih ukrepov in širjenje katerih bolezni bi bilo ob tem najbolj verjetno, na NIJZ odgovarjajo, da v Sloveniji trenutnoza tuje državljane, ki bivajo pri nas, veljajo enake obveznosti glede cepljenja kot za naše državljane.
Precepljenost proti ošpicam
Med boleznimi, proti katerim je cepljenje obvezno, pa bi bila ob zmanjšanem deležu cepljenih največja verjetnost za ponovno širjenje ošpic, ki so zelo nalezljive.
»Slovenija zaenkrat velja za državo, ki je ošpice odpravila, saj se pojavljajo le posamični vneseni primeri s po nekaj sekundarnimi primeri,« pojasnjujejo na NIJZ. Verjetnost, da bi prišlo do občutnega povečanja oziroma epidemičnega širjenja ošpic, pa je v Sloveniji relativno majhna.
Glede na dobro precepljenost proti ošpicam v Sloveniji je namreč tveganje za prenos bolezni v splošni populaciji nizko. Težavo pa lahko predstavlja kopičenje necepljenih oseb. »Taki skupki nezaščitenih oseb vedno predstavljajo potencialno grožnjo za širjenje ob vnosu ošpic v državo,« še opozarjajo na NIJZ.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
